Po končani osnovni šoli v Vipavi je nadaljevala šolanje na učiteljišču v Gorici in Rimu. Leta 1941 je postala domača učiteljica pri knezu Windischgrätzu v Pivki, v letih 1942 in 1943 pa je delala kot vzgojiteljica v zavodih »Alessandro Miglia« v Rimu in »Francesco Baracca« v Loretu. Na njen pogled na življenje je vplival tudi oče Ignac Ferjančič, narodnozaveden politični delavec, član partijske organizacije,med fašizmom večkrat zaprt, obsojen in tudi v konfinaciji.Decembra1943 se je Duša Ferjančič pridružila narodnoosvobodilnemu boju kot borka v Bazoviški brigadi, pozneje pa je postala učiteljica na osnovni šoli v Kalu nad Kanalom in Ravnah pri Cerknem. Tudi po osvoboditvi je še vedno delovala v šolstvu, poučevala na Lozicah, bila upravnica dijaškega doma v Ajdovščini (1948) in sprejela več političnih funkcij v okviru družbeno-politične organizacije AFŽ. Od 1953 pa vse do upokojitve leta 1974 je bila novinarka pri Primorskih novicah. Velja za prvo severnoprimorsko novinarko, njeni članki so obravnavali pretežno socialno-zdravstveno problematiko, ženska vprašanja, prosveto, kulturo, pa tudi politiko. Pod svoje prispevke se je največkrat podpisovala kar s kraticami D. F., F. D., df., precej njenih tekstov pa je bilo objavljenih tudi v zamejskem tisku. Udejstvovala se je tudi kot prevajalka predvsem krajših črtic iz italijanščine.
Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1977, str. 356.
Grum, P. Duša Ferjančič: in memoriam. Primorske novice, 26. 1. 1993, let. 47, št. 7, str. 4.