BIRSA, Mario – Tugomir

Rodil se je očetu Jožefu iz Branika in materi Mariji Vouk iz Šmarij na Vipavskem. Obiskoval je slovensko osnovno šolo v Gorici, kjer se je navdušil nad Simonom Gregorčičem.

Kot vojak je bil v času prve svetovne vojne tudi na Dunaju. Tam se je seznanil s svojo bodočo ženo Ido Wratinschitz – poročila sta se v Ajdovščini, živela pa v Gorici. Zaposlen je bil kot kovinar v tovarni strojev SAFOG. Zanimal se je za šport – bil je športni trener za težko atletiko v Stražicah, udeleževal se je olimpijskih tekem kot metalec kopja. Delal je tudi v prosveti – po 1. svetovni vojni pri društvu Mladika. Po drugi svetovni vojni, ko se je slovenski jezik vrnil v šole in tisk, je tudi Mario Birsa začel resneje pesniti in pesmi tudi objavljati: prvič v Pastirčku v šolskem letu 1950/1951 pod psevdonimom Tugomir. V Pastirčku je objavljal še naprej (več kot 10 let), prispeval pa je tudi v Koledar Goriške Mohorjeve, Katoliški glas in Novi list – predvsem priložnostne pesmi za cerkvene praznike. V nekaterih pesmih je izražal domoljubje in opeval goriško zemljo, nastajale so pesmi s tematiko težaškega dela v tovarni in osebnega trpljenja (zaradi bolezni je izgubil nogo). V rokopisni zapuščini je ohranjen zvezek s pesmimi, ki tvorijo dve zbirki: Iz teme v svit in Od zore do zvezd.