Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

BAŠ, Meta

BAŠ Meta
Meta Baš v vlogi Osojke-Mosenthal: Na Osojah (sezona 1909–1910) - Vir: Celjski tednik, 13. 3. 1959, let. 12, št. 10, str. 4.

Foto galerija

Rojena:
3. oktobra 1876, Celje
Umrla:
26. februarja 1959, Celje
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Njen oče je bil slovenski notar v Celju, narodni politik in časnikar Lovro Baš, mati Ida, roj. Miheljak; bila je sestrična Alme M. Karlin.

Meščansko šolo je končala v Celju, nato je na Dunaju študirala pedagogiko, nemščino in francoščino. To je poglabljala še v Parizu, v Londonu pa angleščino. Vodja dramskega odseka Celjskega pevskega društva Vladimir Ravnihar je odkril njen dar za igralstvo ter njeno razgledanost in jo vključil med svoje gledališčnike v celjskem Narodnem domu. Od silvestrovega 1897, ko je kot vdova Libinska prvič nastopila v burki Poglavje I., II. in III. (Gustav Pfleger–Moravský), do 1910, ko je na oder stopila zadnjič, je sodelovala v okr. 20 uprizoritvah. Vloge: Baronica Rošička (Rudolf Hahn: Čevljar baron, 1899), Franica (Karl Morré: Revček Andrejček, 1899), Marica (Ernst Raupach: Mlinar in njegova hči, 1899), Lavra (Fran Govekar: Legionarji, 1909), Kmetica Osojka (Salomon Hermann Mosenthal: Na Osojah, 1910). Nastopila je tudi v burki Jana Nep. Štĕpáneka Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec (1899) in v igri s petjem Johanna Nep. Nestroya Lumpacij Vagabund (1900).

Baševa se je odlikovala z naravno, do potankosti izdelano igro, ki jo je usmerjala s spoznanji o evropskih gledališčih. Kot ljubiteljska igralka je presegla raven marsikatere tedanje poklicne slovenske igralke. Zmogla je širok razpon kreacij, ki so segale od salonskih do kmečkih iger. Bila je prijetne pojave, odlična v soigri. Bila je tudi dobra pevka in deklamatorka slovenske poezije. V prvem desetletju 20. stol. je bila osrednja igralka celjskega slovenskega gledališča. Pozneje se je umaknila iz javnega življenja in skrbela za bolne starše.

Viri in literatura

Hartman, B. Baš, Meta. V: Enciklopedija Slovenije: 1. zvezek: A–Ca. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, str. 204.
Hartman, B. Baš, Meta. V: Novi Slovenski biografski leksikon: Drugi zvezek: B–Bla. Ljubljana: Založba ZRC, 2017, str. 164.
V. S. Baš Meta. V: Slovenski gledališki leksikon: 1. zvezek. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1972, str. 42.
Zadnje slovo od Mete Baš. Celjski tednik, 13. 3. 1959, let. 12, št. 10, str. 4.

Avtor/-ica gesla: Marijan Pušavec, objavil/-a: Osrednja knjižnica Celje
Datum prvega vnosa: 12. 3. 2019 | Zadnja sprememba: 5. 1. 2024
Marijan Pušavec. BAŠ, Meta. (1876-1959). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 5. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/bas-meta/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 20. 9. 2010

WIENER , Pavel

januar 1495–16. avgusta 1554
Bil je luteran in Trubarjev sodelavec. Od leta 1520 dalje je bil v Ljubljani škofov svetovalec in kanonik.
Datum vnosa: 13. 10. 2016

URH, Kaja

januar 1988
Diplomirana slikarka se od leta 2013 redno predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.
Datum vnosa: 4. 6. 2019

ROGELJA, Manja

Zgodnje otroštvo je preživela v Piranu. V prvih letih šolanja se je z družino preselila v Lucijo, tako da je obiskovala dve osnovni šoli: OŠ Cirila...