Barbara DEMŠAR

Barbara Demšar je leta 1988 končala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Leta 1997 je diplomirala na oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pri prof. Hermanu Gvardjančiču. Je članica Združenja slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) in Združenja umetnikov Škofja Loka. Izpopolnjevala se je v Cité Internationale Des Arts, v Parizu, Francija, 2001, in Vermont Studio Center, Johnson, Vermont, ZDA, 2002. Za svoje delo je prejela številne pohvale, priznanja in nagrade (20) v Sloveniji, na Hrvaškem in v ZDA. Leta 2002 je prejela Groharjevo štipendijo, ki jo od leta 1980 podeljujeta Združenje umetnikov Škofja Loka in Občina Škofja Loka. Štipendijo je prejela za cikel Poti, ustvarjen v pariškem ateljeju. Pripravila je preko 20 samostojnih razstav, sodelovala pa je na več kot sto skupinskih razstavah doma in v tujini. Živi in ustvarja kot svobodna umetnica v Škofji Loki.
Barbara Demšar slika svoje videnje pokrajine in sveta, ki ga na ustrezni podlagi, največkrat je to platno, upodablja v abstraktni likovni govorici. Navdih in motivno izhodišče v njenih delih je loška krajina, sicer oblikovno spremenjena in podrejena osebni zgodbi, a še vedno avtentična. Značilnih potez krajine, ki je navdihovala že impresioniste, podobe direktno ne kažejo, gledalec jih bolj sluti. Loško krajino predstavljajo strukture, bodisi nakazane v horizontalnih pasovih, lahko pa se njeni atributi spremenijo v imaginarno polje, izpolnjeno le s simboli – krog, sonce, lestev. V kontekstu avtoričinega »sublimnega« krajinarstva gre za odklon od klasičnih pojmovanj izbranega žanra. Motivika Barbare Demšar ponotranjeno odslikava čustva, prenaša poglobljene osebne zgodbe v likovni milje in kliče po vzpostavi harmonije med človekom in naravo, ljudmi med seboj, zemljo v odnosu do vesolja etc… Žive barve in simboli razkrivajo metaforičnost slikarkinega podoživljanja v lastnem spoznanju. Podobe odsevajo slikarkino notranjo resnico kot posebno stanje absolutnega duha. Kot je zapisala likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe, se umetničine tankočutne podobe dotikajo tako čustvovanja, njenega radostnega odnosa do sveta kot lepote idealnih stanj v naravi.