Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

BALLANT (WALLAND), Jožef

Rojen:
28. januar 1763, Nova vas (pri Radovljici)
Umrl:
11. maj 1834, Gorica
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:

Šolal se je v Ljubljani. Teologijo je študiral v Gradcu. Ordiniran je bil 15. novembra 1789. Po ordinaciji je eno leto študiral tudi na dunajski univerzi.
Po končanem študiju je bil od leta 1791 dalje kaplan, najprej v Kresnicah in Velikih Laščah. Služboval je tudi kot katehet na normalki v Ljubljani. Leta 1789 je postal profesor moralne in pastoralne teologije na liceju. Leta 1805 je postal stolni kanonik in nadzornik ljudskih šol. Bil je med pregledovalci Japljeve Biblije. Med francosko okupacijo (1810-13) je bil ravnatelj na akademiji. Po odhodu Francozov je bil ponovno profesor moralne in pastoralne teologije na liceju. Predaval je v slovenskem jeziku, čeprav so ga z Dunaja glede tega opomnili. Bil je škofijski šolski nadzornik. Med leti 1815-18 je bil gubernijski svetnik za študijske in cenzurne zadeve v Trstu in Ljubljani. Skupaj z M. Ravnikarjem se je zavzemal za obnovitev ukinjene teološke in pravne fakultete.
8. marca 1818 ga je cesar imenoval za goriškega škofa. Posvečen je bil 22. novembra 1818 v Ljubljani. Škofovski sedež je zasedel 10. januarja 1819. Kot škof je v prvi vrsti skrbel za duhovniški naraščaj. Dva dni po njegovi vmestitvi so se odprla vrata centralnega semenišča za Primorje in filozofsko-teološko učilišče, ki sta bila ponovno ustanovljena z odlokoma z dne 7. in 9. julija 1818. Z bulo z dne 3. avgusta 1830 je papež Pij VIII. povzdignil Gorico v nadškofijo z ljubljanskim, tržaško-koprskim, poreško-pljskim in krškim škofom kot sfragani. Balant je postal nadškof. Zadnja leta je bolehal.
Vztrajal je v jožefinskih idejah, v katerih je bil tudi vzgojen. V času, ko je bil osnovnošolski nadzornik ljubljanske škofije, je pospeševal ustanavljanje podeželskih trivialnih, nedeljskih ponavljalnih in začetnih šol. Zavzemal se je za poučevanje v slovenskem jeziku, za slovenske osnovnošolske učbenike, za ločitev učiteljske in cerkovniške službe, za boljše triletno izobraževanje učiteljskih kandidatov v materinščini. Skupaj z M. Ravnikarjem in F. S. Metelkom je dosegel, da je bil od l. 1818 slovenski jezik z metodiko predmet poklicnega izobraževanja učiteljskih kandidatov v Ljubljani.

Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-32
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 1. zvezek, Ljubljana 1987

Avtor/-ica gesla: Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 1. 10. 2009 | Zadnja sprememba: 1. 10. 2009
Prijavi napako