Anton SIVEC

Oče Tomaž je bil kmet, mati Ana Rutar pa gospodinja. Po osnovni šoli se je vpisal v nižjo gimnazijo v Gorici, nato pa je nadaljeval šolanje na učiteljišču v Kopru in Gorici. Leta 1911 je maturiral, leta 1913 pa je opravil tudi usposobnostni izpit. Poučeval je v različnih krajih: Čadrg (1911-1915), Cerkno (1915-1916), na Perbli (1916-1921), v Kredu (1921-1925) ter v Lepeni (1925-1926). Prvega februarja 1926 je bil premeščen v Čezsočo. Tu je poučeval do septembra 1930, nato pa je bil premeščen v notranjost Italije (Piombino, Toskana).

Sivec je bil narodno zelo zaveden. Vodil je pevske zbore mladine in odraslih ter režiral igre in prirejal veselice v Čadrgu, Kredu in Čezsoči. Tudi po prepovedi prosvetnih druš¬tev je na skrivaj vodil pevske zbore in prirejal dramska dela. Prva svetovna vojna je prekinila šolski pouk v Čadrgu, vendar Sivec ni bil zaželen v avstrijski vojni komandi, saj so ga kar dvakrat aretirali. V času učiteljevanja na Perbli je doživel italijansko okupacijo. Zaradi njegovega kulturnega udejstvovanja med ljudstvom so ga okupatorske šolske oblasti vzele pod drobnogled. Iz Kreda je bil kazensko premeščen v Lepeno, ker so uči¬telji šol Borjane, Starega sela in Kreda po na¬ročilu župnika iz Kreda med šolsko mašo pred cerkvijo pustili italijanske zastave, ki posledično niso bile blagoslov¬ljene. Druge učitelje so kaznovali z odvzemom desetih dni plače in premestitvijo v začetku novega šolskega leta. Prebivalci Kreda so se odločno zavzeli za svojega učitelja, zato je odšla skupina ljudi na prefekturo v Videm, kjer so podali prošnjo naj jim pustijo učitelja Sivca.

Leta 1927 je je na pobudo Toneta Rutarja pridružil organizaciji TIGR. Po vključitvi je organiziral dve tajni celici v Čezsoči, prav tako je v ilegalno delo vpeljal mladino Ker je kljub hudim pritiskom zavrnil vpis v ANIF (Associazione nazionale insegnanti fascisti – Državno združe¬nje fašističnih učiteljev) so se odnosi fašističnih oblasti zaostrili. Septembra leta 1930 je bil kazensko premeščen v Italijo, in sicer v kraj Piombino. V stanovanje so mu večkrat podtaknili orožje, da bi policija s tem dobila raz¬log za aretacijo. Med bolniškim dopustom v Čezsoči je 30. decembra 1930 prebegnil v Jugoslavijo, saj mu je pretila aretacija s strani fašističnih oblasti. V Jugoslaviji je v letih od 1931 do 1936 poučeval v Zagradcu pri Stični, nato je pa je zasedel mesto referenta za šol¬stvo na banovini v Ljubljani, kjer je dela do upokojitve leta 1947.