Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Anton ŠENICA

Portret - Anton ŠENICA
Anton Šenica - Vir: Zvonka Šenica

Foto galerija

Rojen:
20. september 1897, Sela pri Dolenjskih Toplicah
Umrl:
20. september 1940, Ribčev Laz (pok. v Kamniku)
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Leksikon:
Življenjepis

Izšel je iz kmečke družine s Sel pri Dolenjskih Toplicah. Do vstopa v vojsko je bil trgovski vajenec. Aprila 1915 je bil kot vojni obveznik vpoklican in poslan na vzhodno fronto. Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije se je s činom desetarja priključil vojski generala Maistra. V okviru Ljubljanskega pešpolka se je boril na Koroškem in bil v bližini kolodvora v Podrožci hudo ranjen. Dva meseca se je zdravil v lazaretu v Mekinjskem samostanu v Kamniku, kjer je spoznal svojo bodočo ženo Frančiško Goltes, ki je bila tam bolničarka. Po okrevanju se je vrnil v vojaško službo, kjer je bil v sklopu 37. pešpolka poslan v Prekmurje, kjer je bil do februarja 1920. Za sodelovanje v bojih za severno mejo je prejel spomenico in odlikovanje rdeči trak legije.

Po vojni je obiskoval žandermerijsko šolo, ki jo je končal v letu 1922/1923. Nato je kot žandar Kraljevine SHS služboval na Gorenjskem. Žandarsko službo, v kateri je sčasoma napredoval v narednika, je opravljal večinoma kot varnostnik kraljeve družine Aleksandra I. Karađorđevića, zlasti takrat, ko je ta bivala v dvorcih na Bledu in ob Bohinjskem jezeru. Okrog leta 1927 je prevzel celotno oskrbo in varnost kraljevega dvorca v Ribčevem Lazu ob Bohinjskem jezeru. Po poroki leta 1929 se mu je na dvoru v Ribčevem Lazu pridružila še žena Fani Goltes, ki se je tam zaposlila kot skrbnica in gospodinja. Družina, imela sta sina Francija ter kasneje še hčerko Tončko, je stanovala v hiši pod kraljevim dvorcem in imela s člani kraljeve družine pristne stike. Anton je zaradi podobnosti s kraljem večkrat nastopil kot njegov dvojnik. Skupaj z ženo sta skrbela za varnost in udobje kraljeve družine tudi po atentatu na kralja Aleksandra v Marseillu leta 1934, ko je do polnoletnosti prestolonaslednika Petra regent postal njegov stric, knez Pavle.

Za vestno služenje kraljevemu dvoru je bil Anton večkrat odlikovan. Prejel je tri zlate in dve srebrni odlikovanji za hrabrost. Ob razglasitvi svoje zaroke z grško princeso Marino, mu je na obisku pri kraljevih sorodnikih princ George Kentski, stric kraljice Elizabete II. Angleške, leta 1934 podaril zlato kravatno sponko z znakom reda hlačne podveze in inicialko G.

V strahu pred bližajočo se novo vojno je Anton leta 1940 v Ribčevem Lazu na svoj rojstni dan umrl zaradi srčne kapi. Pokopan je bil z vojaškimi in posvetnimi častmi na pokopališču v Kamniku. Njegova osebna zapuščina danes predstavlja zanimiv vpogled v življenje uslužbenca jugoslovanskega kraljevega dvora.

Viri in literatura

Anton Šenica. (citirano 8. novembra 2022). Dostopno na naslovu: https://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/5034
Šenica, A. Z. Maistrov borec in bolničarka iz kamniškega lazareta. V: Kamniški zbornik: XXVI, Kamnik, 2022, str. 301–306.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 11. 2022 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Anton ŠENICA. (1897-1940). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 8. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/anton-senica/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Julija PRIMIC (por. SCHEUCHENSTUEL)

30. maj 1816–2. februar 1864
Pesniška muza in neuslišana ljubezen pesnika Franceta Prešerna
Datum vnosa: 29. 7. 2014

Rudolf MAISTER VOJANOV

29. marec 1874–26. julij 1934
Rodil se je kot najmlajši od treh sinov očetu Francu in materi Frančiški, rojeni Tomšič. Oče mu je umrl, ko je Rudolf dopolnil 13 let (1887), zato ...
Datum vnosa: 1. 6. 2021

Anton STIPANIČ

19. september 1928–6. marec 2018
Opravljal je številne pomembne in odgovorne funkcije, med drugim je bil več let generalni direktor podjetja Iskra.