Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Anton POLAJNAR

Anton Polajnar
»Ko ga je mati prosila, naj se vendar raje bolj varuje, je odgovoril, da vojak ne sme poznati nobenega strahu in nobene nevarnosti.« - Vir: Steiner, J. C. Heldenwerk 1914–1918 … , 2010.

Foto galerija

Rojen:
7. januar 1890, Visoko pri Kranju
Umrl:
30. april 1944, Visoko pri Kranju
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Polajnarjeva družina se je kasneje z Visokega preselila v Križe pri Tržiču. Tam je Anton obiskoval osnovno in meščansko šolo ter se izučil ključavničarske obrti.

Konec julija 1914 je Polajnar s 3. bataljonom 97. pehotnega polka med prvimi odšel na rusko bojišče v Galicijo. Zaradi zime in težkih razmer je proti koncu leta zbolel ter moral na zdravljenje. Nekaj časa se je zdravil tudi na Dunaju, po okrevanju pa je odšel na krajši dopust.

Po vrnitvi z dopusta je bil Polajnar dodeljen v X. pohodni bataljon 97. pehotnega polka. Po vstopu Italije v vojno leta 1915 je bil polk premeščen na soško bojišče. Prvič se je v boju izkazal poleti 1915, ko se je boril pri Doberdobu. Takrat je bil odlikovan s srebrno medaljo za hrabrost 2. stopnje. Polajnar je bil iz desetnika kmalu povišan najprej v četovodjo, nato pa v narednika, orožarskega mojstra 1. razreda. Sodeloval je tudi v najhujših bojih za Šmihel in se spet odlikoval s svojo hrabrostjo, tako da je bil odlikovan z zlato medaljo za hrabrost. Oktobra 1915 je bil kot vojak X. pohodnega bataljona 17. pehotnega polka v bojih na Doberdobu odlikovan še z bronasto medaljo za hrabrost. Predlagan je bil za povišanje v višjega orožarskega mojstra, odlikovan pa je bil tudi s Karlovim četnim križcem.

Polajnar je verjetno izkoristil možnost, ki jo je habsburški cesar Karl odlikovancem z zlato medaljo za hrabrost naklonil s cesarskim odlokom julija 1917, po katerem so se lahko umaknili z bojišča v zaledje. Po razpadu habsburške monarhije je ostal v vojaški službi: sprva je deloval kot državni orožarski mojster – puškar v Mariboru in Zagrebu, nato pa je bil do leta 1941 zaposlen v bojnem skladišču v topniški vojašnici v Ljubljani. Poleti 1942 se je upokojil.

Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču na Rabu. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov na Visoko, kjer je tudi umrl.

Viri in literatura

Steiner, J. C. Heldenwerk 1914–1918: die Träger der Goldenen Tapferkeitsmedaille und der Goldenen Tapferkeitsmedaille für Offiziere im Ersten Weltkrieg. Wien; Frankfurt; Znaim: Institut für Auszeichnungswesen und Uniformkunde, 2010.

Stergar R. Slovenci in vojska, 1867-1914: slovenski odnos do vojaških vprašanj od uvedbe dualizma do začetka 1. svetovne vojne. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2004.

Poštrak, A. in Kalan, B. Njim, ki junaki so najbolji, svetinje zlate daje v dar!: Gorenjci in odlikovanja v prvi svetovni vojni. Kranj: Gorenjski muzej, 2015.

 Slovenec, 14. oktober 1915, str. 4.

Slovenec, 20. december 1915, str. 1.

 

Avtor/-ica gesla: Barbara Kalan, Gorenjski muzej
Datum prvega vnosa: 24. 7. 2025 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Barbara Kalan. Anton POLAJNAR. (1890-1944). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 2. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/anton-polajnar/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 28. 3. 2011

Branislava SUŠNIK

28. marec 1920–28. april 1996
Rodila se je v Medvodah juristu dr. Jožetu Sušniku in materi Karolini, rojeni Prijatelj, v hiši ob sotočju Save in Sore. Bolezen v zgodnjem otroštv...
Datum vnosa: 23. 6. 2016

Vlasta STOJAK

Vlasta Stojak (roj. Filipič) je na Ptuju obiskovala osnovni šoli Ljudski vrt in Olge Meglič ter Srednjo družboslovno šolo (današnja Gimnazija Ptuj)...
Datum vnosa: 31. 12. 2023

Milko HRAŠOVEC

16. september 1887–8. oktober 1976
Celjski odvetnik, planinec in predsednik Savinjske podružnice SPD v Celju ter starosta Sokolskega društva Celje (matica)