Solopetje je študiral na konservatoriju v Ljubljani pri L. Povše in J. Bettetu. Izpopolnjeval se je na Dunaju pri M. Rado-Danielli. Med leti 1937-40 je nastopal v Operi v Ljubljani v manjših vlogah. Med drugo svetovno vojno, med leti 1942-45 je bil angažiran v Weimarju, kjer je pel v Wagnerjevih operah. Po končani drugi vojni se je vrnil v Opero v Ljubljano. Nastopal je v vodilnih basovskih in bas-baritonskih vlogah. Bil je Kecal v Smetanovi, Končak v Borodinovem Knezu Igorju, Marko v Eru iz onega sveta J. Gotovca, Ivan Susanin v istoimennski operi M. I. Glinke, Zomski v Pikovi dami P. I. Čajkovskega, Gremin v Jevgeninu Onjeginu P. I. Čajkovskega ter Lindorf, Coppelis, Dapertuto in Mirakel v Offenbachovih Hoffmanovih pripovedkah.
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 8. zvezek, Ljubljana 1994
J. Sinobad: Dežela, kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine, Ljubljana 1998, str. 157, 211