Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Anton GREGORČIČ

GREGORČIČ Anton
Foto: Avtor neznan. Fotografija objavljena v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu

Foto galerija

Rojen:
2. januar 1852, Vrsno
Umrl:
7. marec 1925, Gorica (pokopan v Štandrežu)
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Na klasični nemški gimnaziji v Gorici je maturiral z odliko, za tem pa vstopil v bogoslovje ter bil leta 1875 posvečen v duhovnika. Študij je nadaljeval na Dunaju, kjer je štiri leta kasneje postal doktor bogoslovja. Predaval je filozofijo v goriškem centralnem bogoslovju, bil hkrati kaplan v Gorici ter imenovan za prosodinalnega eksaminatorja.

V politično življenje je vstopil leta 1800, ko je pričel z delovanjem v političnem društvu Sloga; tam je Gregorčič prevzel upravo, vodil društveno glasilo Soča, kasneje pa je bil tudi tajnik društva. Postal je tudi podpredsednik v Doliacovem katoliškem društvu, čigar namen je bilo združevati katoliške Slovence in Italijane. Leta 1885 je Gregorčič bil izvoljen v goriški deželni zbor. Tam je opravljal različne naloge: bil je namestnik deželnega odbornika, deželni odbornik, namestnik deželnega glavarja in član raznih odsekov. Ob koncu leta 1890 je bil izvoljen za predsednika Sloge. Bil je tudi prvi predsednik novoustanovljene stranke SLS. V času prve svetovne vojne se je umaknil na Dunaj, kjer je skrbel za goriške begunce.

Skrb za slovensko šolstvo je bila za Gregorčiča absolutna prioriteta. Leta 1883 je dal pobudo za ustanovitev prvega slovenskega otroškega vrtca v Gorici, dve leti kasneje je dosegel odprtje prve zasebne slovenske dekliške šole. Omogočil je nastanek slovenske obrtne nadaljevalne šole za dečke, dekliške obrtne šole za umetno vezenje in belo šivanje, nadaljevalno šolo za deklice ter strokovno šolo za krojno risanje, krojenje in šivanje oblek. Bil je tudi soustanovitelj otroških vrtcev v Devinu, Ločniku, Podgori in Pevmi. Gregorčič je ustanovil društvo Šolski dom, čigar glavna naloga je bila gradnja in pridobivanje novih poslopij za poučevanje.

Z namenom, da bi dvignil raven narodne kulture na Goriškem, je ustanovil Narodno tiskarno, Goriško matico in Narodno knjigarno.

Na rojstni hiši na Vrsnem so mu leta 1977 postavili spominsko ploščo, njemu v čast pa v Novi Gorici stoji tudi njegov kip. V Gorici (IT) je po njem poimenovana ulica (Via Anton Gregorcic).

Viri in literatura

Primorski slovenski biografski leksikon, 6. snopič, str. 478-482, Gorica 1979
Slovenski biografski leksikon,1925-1991, elektronska izdaja, Ljubljana 2009
F. Sivec: Dr. Anton Gregorčič, Koledar : za navadno leto, letn. 7 (1926), str. 16-22, Gorica 1926
P. Testen: Anton Gregorčič (2.1.1852 – 7.3.1925), Sto duhovnikov, redovnic in redovnikov na Slovenskem, str 94-95, Ljubljana 2006
B. Marušič: Dr. Anton Gregorčič – Andrej Gabršček, Nova Gorica, 1965
P. Stres:Dr. Anton Gregorčič : 1852-1925 : politična biografija, Gorica, 2013

Avtor/-ica gesla: Miha Vehar, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Datum prvega vnosa: 21. 7. 2013 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Miha Vehar. Anton GREGORČIČ. (1852-1925). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/anton-gregorcic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 26. 5. 2012

Franc GOLOB

18. september 1910–14. september 2002
Franc Golob je dokončal osnovno šolo na Grahovem ter dvoletno kmetijsko šolo v Pazinu. Že kot dijak se je udeleževal zborov o narodni obrambni deja...
Datum vnosa: 14. 10. 2020

Stanko HERNJA

28. junij 1918–26. april 2002
Bil je priznan in ugleden radiolog, univerzitetni profesor ter dolgoletni predstojnik Katedre za radiologijo in Inštituta za radiologijo v Ljubljani.
Datum vnosa: 14. 3. 2018

Jože PRELOGAR

V jugoslovanski nogometni ligi je igral za klube Rudar Velenje, Olimpija in Maribor, v slovenski ligi pa Krka, Celje, Gorica, Ljubljana in Livar.