Anton (Ante) MAHKOTA

Rodil se je na Dolu pri Hrastniku učiteljema Pavli in Milanu Mahkoti. Napredno in narodnozavedno družino so Nemci takoj izgnali, konec vojne je nato z materjo dočakal pri sorodnikih v Ljubljani. Tam je nato obiskoval gimnazijo in se vpisal na študij strojništva ter se začel ukvarjati s plezanjem.

Mahkota je bil v letih od 1960 do 1994 zaposlen pri Delu kot reporter, fotoreporter, dopisnik, glavni in odgovorni urednik revij Jana, Avto in Teleks ter generalni direktor ČGP Delo. Leta 1986 je ustanovil in do 1996 vodil akcijo za napredek in razvoj slovenskega vrhunskega športa Podarim dobim.

Mahkota je kot alpinist med drugim v letih od 1955 do 1966 opravil 16 prvenstvenih vzponov. Leta 1960 je bil član prve jugoslovanske himalajske odprave: prvi pristop na Trisul II (6690 m) skupaj z Alešem Kunaverjem, na Trisul III (6270 m) skupaj z Alešem Kunaverjem in Marjanom Keršičem ter na Baratoli (5720 m) skupaj s Cirilom Debeljakom in Alešem Kunaverjem. Z Nadjo Fajdiga sta kot prva plezalca leta 1956 v mešani navezi preplezala severozahodno steno Cima su Alto (2951 m). Leta 1964 se je kot prvi Slovenec preko ledenika Decken sam vzpel na Kilimandžaro (5895 m). Leta 1966 sta po dolgoletnih poskusih s Petrom Ščetininom preplezala Sfingin obraz v severni steni Triglava (2864 m). 14. avgusta 1967 je bil s Francijem Ekarjem, Barbaro Lipovšek in Petrom Ščetininom v skupini prvih predstavnikov Slovenije oz. Jugoslavije, ki so kdaj stali na samostojnem vrhu, višjem od 7000 metrov – na 7134 metrov visokem Piku Lenina v gorovju Pamir med Tadžikistanom, Kirgizistanom in Kitajsko.

Bil je mož pokojne slovenske pevke Marjane Deržaj. Svoje alpinistično življenje je opisal v knjigi Sfinga (1979), po kateri je režiser Vojko Anzeljc leta 2011 posnel celovečerni dokumentarno-igrani film. Njegova hči je Tina Mahkota, slovenska prevajalka in publicistka.