Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ana ŠTUCIN

ŠTUCIN Ana
Foto: Idrijske novice, 2017

Foto galerija

Rojena:
27. marec 1927, Cerkno, Kraljevina Italija
Umrla:
7. april 2017, Idrija, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Anica Štucin, rojena Peternelj, se je rodila materi Antoniji in očetu Metodu Peternelju, učitelju, pevovodji, glasbeniku, uveljavljenemu intarzerju in zavednemu Slovencu, ki se je zaradi fašističnih pritiskov vse do konca 2. sv. vojne odpovedal poučevanju. Da bi preživel štiričlansko družino, poleg Ane še sina Vida, se je trudil na različne načine in z delovanjem na več področjih. Življenjske razmere so se za družino še poslabšale, ko jim je med 2. sv. vojno med nemškim bombardiranjem pogorela hiša.

Ana je po končani osnovni šoli v Cerknem, v letih od 1936 do 1943, obiskovala italijansko učiteljišče v Tolminu. Ko je bilo to po kapitulaciji Italije ukinjeno, se je vrnila domov. V Cerknem je organizirala mladino za narodnoosvobodilno gibanje. Maturirala je po vojni leta 1946 na učiteljišču v Gorici, študij nadaljevala na Višji pedagoški šoli v Ljubljani in tam leta 1949 diplomirala iz zgodovine in zemljepisa. Od leta 1947 do 1962 je poučevala na nižji gimnaziji v Cerknem, od tedaj pa vse do upokojitve leta 1972 je kot profesorica zgodovine, zemljepisa in sociologije učila na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji, kjer je tudi vodila šolsko knjižnico. V sedemdesetih letih 20. stoletja je bila med pobudniki za izgradnjo nove osnovne šole – spomenika NOB v Cerknem, zasnovane kot hospitacijske šole, kjer naj bi pedagogi spoznavali uspešne metode poučevanja krajevne zgodovine, predvsem zgodovine NOB.S pomočjo posameznikov in organizacij je opravila pionirsko delo tudi pri postavitvi muzejskega oddelka v Cerknem. Postala je njegova prva kustosinja in muzej od vsega začetka konceptualno povezovala z osnovno šolo.
Raziskovanju zgodovinske preteklosti Cerkljanskega se je začela posvečati proti koncu 50. let 20. st., intenzivneje po upokojitvi. Svoje izsledke je objavljala v Idrijskih razgledih, Jadranskem koledarju, Primorskih novicah, Primorskih srečanjih in drugje. Raziskovala je politično, kulturno in gospodarsko tematiko in tako skupaj s sodelavci postavljala demografske temelje kulturnim in izobraževalnim inštitucijam. Bila je učiteljica in mentorica mladim učiteljem, zgodovinarjem in etnologom in tesna sodelavka Cerkljanskega muzeja. Zadnjo razstavo (o mlekarstvu) je pripravila leta 1998. Poročena je bila z učiteljem in dolgoletnim ravnateljem nižje gimnazije v Cerknem Jožetom Štucinom. Imela sta hčer Manico in sina Jožeta (Jožeka), učitelja in pesnika. Svoja zadnja leta je, oslepela, preživela v domu upokojencev v Idriji.

Dela

Dela:
Kraji in ljudje pod Poreznom, 2011
Narodna čitalnica v Cerknem in njen čas: ob 130-letnici ustanovitve, 1999
Cerkljansko v narodnoosvobodilnem boju, 1980 (soavtorica)

Nagrade

Občinsko priznanje Občine Idrija, 1980
Bevkovo priznanje Občine Cerkno, 2010 (za prispevek h kulturnemu razvoju lokalne skupnosti na pedagoškem in domoznanskem področju)

Viri in literatura

Magajne, M. Ana Štucin – učiteljica, mentorica in velika vzornica (1927–2017). Idrijske novice, 2017, št. 409, str. 8.
Kacin Wohinz, M. Predgovor. V: Štucin, A.: Kraji in ljudje pod Poreznom, 2011, str. 11–13.
Ustni vir: Cerkljanski muzej, Ervin Eržen, 2017.

Avtor/-ica gesla: Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Datum prvega vnosa: 17. 4. 2018 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Danila Zalatel. Ana ŠTUCIN. (1927-2017). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 7. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ana-stucin/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2011

Milka BADJURA

Bila je montažerka več televizijskih nadaljevank. Samostojno je režirala dokumentarna filma Kroparski kovači in Od Blok do Planice.
Datum vnosa: 17. 10. 2016

Roman GLASER

11. julij 1947
Obiskoval je Osnovno šolo Toneta Žnidariča na Ptuju (danes Mladika), nato Gimnazijo Ptuj in tam leta 1966 maturiral. Vpisal se je na Veterinarsko f...
Datum vnosa: 23. 8. 2019

László SZAPÁRY

16. maj 1864–12. oktober 1939
Bil je najstarejši sin grofa Géze Szapáryja. Po končanem šolanju je opravljal funkcijo atašeja na veleposlaništvu v Londonu. Leta 1892 se je vrnil ...