Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Amalija MAHORČIČ

Portret - Amalija MAHORČIČ
Rojena:
17. januar 1817, Sežana
Umrla:
17. februar 1896, Matavun pri Divači
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rodila se je v premožni sežanski družini Polley, sestra gradbenega inženirja Karla in deželnega poslanca Alojzija. Poročila se je 21. novembra 1836 s Francem Mahorčičem in se preselila k možu v Matavun. Mož je izviral iz znamenite rodbine Bezkovih iz Nakla, bil je ugleden vaščan, imel je gostilno in bil tudi župan. 22. julija 1852 je na vrtu svoje gostilne gostil zbor društva za pogozditev Krasa, katerega soustanovitelj je bil njegov svak Alojzij Polley. Franc in Amalija Mahorčič sta imela vsaj sedem otrok: Adelajdo (Ado), Rajmunda, Rudolfa, Emilijo, Ano, Aleksandra in Adolfa. Rudolf in Ana sta umrla mlada, prav tako Adolf. Hči Ada se je poročila s posestnikom Alojzem Preglom pl. v Rihemberk (Branik), Emilija s strojnim inženirjem Janom Rybářjem, in je postala mati pravnika, politika in diplomata Otokarja Rybářja, sin Aleksander si je ustvaril družino na očetovi posesti v Matavunu, v hiši Pri Franceljnu, najstarejši sin Rajmund, ki se je poročil z Marijo Jeršan, hčerjo gostilničarja Antona Jeršana – Gnezde z Unca in Terezije, ki je bila hči Gašperja Obersnela – Gasparota iz Divače, pa je imel svojo gostilno v Sežani. Rajmund Mahorčič (28. 6 .1840–25. 1. 1895) je bil leta 1862 med udeleženci srečanja narodnih buditeljev na Krasu, ki se je 8. septembra odvijalo na gradu Zemono. Polnih 18 let, od leta 1876 do svoje smrti 1895, je bil sežanski župan. Bil je tudi zastopnik politične stranke Sloga v deželnem zboru in deželni poslanec v Gorici za okraj Sežana. V tem času ga je cesar Franc Jožef odlikoval z zaslužnim zlatim križcem s krono. Umrl je še ne 55 let star. Leto za Rajmundom je umrla tudi njegova mati Amalija.
Objavljena je bila tudi njena osmrtnica:
»Britko je dirnolo vsakogar po vsej daljni okolici tužno zvonenje dne 17. t. m., ki je naznanjalo, da se je v bolji svet preselila žena, ki se je toli odlikovala po svoji ženski modrosti, častitljivosti in plemenitosti srca, da jo je moral visoko spoštovati vsakdo, ki jo je poznal. – To je bila mati pokojnega poslanca Rajmunda Mahorčiča in mati našega župana, g. Aleksandra Mahorčiča. Porojena je bila blaga ranjka leta 1817 v narodni Sežani od imetne rodovine Polley. Z 19. letom poročila se je v Matavun s pok. deželnim poslancem in županom Francem Mahorčičem. – Premožno poročena, začela je takoj revnim in potrebnim lajšati gorje se svojo darežljivo roko. Revnim in bolanim bila je mati, a kedor je iskal pri njej modrega sveta, ni se varal. – Pa saj zadostuje to, da je niso daleč na okrog poznali pod drugim imenom, nego: »Mama v Matavunu«(Edinost: glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice, 18. 2. 1896).
»Umrla je v Matovunu pri Divači gospa Amalija Mahorčič, mati pokojnega poslanca Rajmunda Mahorčiča in župana nakelskega, gosp. Aleksandra Mahorčiča ter stara mati tržaškemu odvetniku g. dru. Otokarju Rybaru. Naj v miru počiva!«
(Edinost: glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice, 27.2.1896).

 

Avtor/-ica gesla: Peter Štoka, Knjižnica Koper
Datum prvega vnosa: 13. 3. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Peter Štoka. Amalija MAHORČIČ. (1817-1896). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/amalija-mahorcic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 3. 2018

Cvetka ŠPILJAR

V Celju je zaključila osnovno in srednjo šolo, nato pa leta 1983 končala šolanje za plesno učiteljico v Ljubljani. Kot plesna pedagoginja je leta 1...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Šega Tanja ROŽENBERGAR

3. marec 1965
R. 3. marca 1965 v Novem mestu. Po končani osnovni šoli se je vpisala na Gimnazijo Novo mesto. Študij je nadaljevala na Filozofski fakulteti, kjer...
Datum vnosa: 8. 1. 2025

Valerija SKRINJAR TVRZ

Bila je partizanska učiteljica, borka, katera je doživela in preživela boje na Menini planini. Tudi po vojni je ostala aktivna borka proti fašizmu.