Alfonz ŠARH

Alfonz Lucas Šarh, z ilegalnim imenom Iztok, se je rodil na takratni Zgornji Bistrici 4 (sedaj Slovenska Bistrica; lahko bi šlo za t. i. Lovski dvorec ob grajskem parku). 31. avgusta 1893 je bil krščen v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Slovenski Bistrici. Drugo ime je dobil po botru Lucasu Hlebu, posestniku iz Smolnika nad Rušami. Šarhov oče Johann Šarh (Scharch je pisalo na njegovi posetnici) je opravljal zelo ugleden poklic, bil je namreč Attemsov glavni gozdar (Oberförster), njegova mati Ana pa izvira iz takrat zelo znane ruške družine Hleb.
Po končani ljudski šoli je Alfonz ostal na domači kmetiji v Lobnici nad Rušami, ki jo je podedoval po svojem očetu.
Med 1. svetovno vojno je moral v avstro-ogrsko vojsko, vendar se je po dopustu leta 1916 zatekel v pohorske gozdove, kjer se je zbralo več vojnih ubežnikov. Šarh jih je zbral in jih pred zasledovanjem žandarjev vodil po pohorskih gozdovih, ki jih je kot sin gozdarja dobro poznal. Ljudje so ga poimenovali pohorski zeleni kralj.
Leta 1918 se je s skupino Rušanov v Mariboru pridružil generalu Maistru pri obrambi severne meje. Po končanih bojih je spet kmetoval na domači hribovski kmetiji, Šarhovini, in poleg tega še oglaril.
Pred 2. svetovno vojno ga je spet zajela mobilizacija in ob začetku vojne je prišel v nemško ujetništvo. Ko je bil že kmalu kot starejša oseba izpuščen, je spoznal nevarnost, ki so mu jo predstavljali pronemško usmerjeni ljudje v njegovem domačem okolju (ruški nadžupan je zahteval od Nemcev da ga zadržijo), zato si je na razgledni točki nad domačo hišo naredil bunker in spal v njem. Povezal se je z Osvobodilno fronto in od začetka leta 1942 sodeloval z Ruško četo. Istega leta so Nemci odpeljali v taborišče njegovo družino (ženo in osem otrok), od koder so starejši trije sinovi (Lojzek, Pepček in Vanček) pobegnili in se pridružili Ruški četi. Jeseni leta 1942 se je Ruška četa združila s Pohorskim bataljonom. Zaradi napadov na objekte, ki so služili okupatorju, so jih Nemci dolgo poizkušali izslediti. Končno so izsledili mesto tabora Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Osankarici in 8. januarja 1943 je bil bataljon obkoljen in v boju uničen. Skupaj s soborci so umrli tudi Alfonz Šarh in njegovi trije sinovi.
Padle borce Pohorskega bataljona so Nemci prepeljali v krematorij v Gradec (Avstrija) in jih tam pokopali.