Aleksander ŽIŽEK

Po končanem študiju na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1993, se je 1. maja istega leta kot diplomirani zgodovinar zaposlil na delovnem mestu arhivista v Zgodovinskem arhivu Celje. Že med pripravništvom se je posvetil zlasti obdelavi starejšega arhivskega gradiva, po začetnem obdobju urejanja gradiva gospoščinskih in deželskih sodišč pa urejanju urbarialnega, listinskega in cehovskega gradiva, dodatno pa se je izobraževal tudi na področju nemške paleografije in zgodovine inštitucij.

Na osnovi cehovskega gradiva Zgodovinskega arhiva Celje je v okviru svojega podiplomskega študija v letih 1995–1999 opravil obsežno raziskavo o obrtni zgodovini Celja. Spomladi 1999 je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Delovanje celjskih cehov v obdobju krepitve centralne deželnoknežje oblasti in dosegel naziv magister zgodovine. Dopolnjena magistrska naloga je pod naslovom Rokodelci mojega mesta leta 2000 izšla v zbirki Študije Zgodovinskega arhiva Celje. Jeseni 2001 je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje pripravil razstavo Srečanje s celjskimi rokodelci. Naziv višji arhivist je dosegel leta 1999, naziv arhivski svetovalec pa leta 2002. Leta 2011 je doktoriral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z disertacijo Celje, Maribor in Ptuj – podobnosti in razlike v obrtniškem življenju med letoma 1732-1859, ki je z naslovom Skrivno življenje cehov izšla v zbirki Zgodovini.ce Zgodovinskega arhiva Celje leta 2012. Leta 2014 je na osnovi reprodukcij listinskega gradiva iz Madžarskega državnega arhiva Budimpešta, Arhiva Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Hrvaškega državnega arhiva v Zagrebu, Državnega arhiva v Varaždinu in Arhiva Republike Slovenije pripravil razstavo ABC – Arhivska Barbara Celjska, ki je bila na ogled v Pokrajinskem muzeju Celje in Zgodovinskem arhivu Celje v počastitev 600-letnice kronanja Barbare Celjske za nemško kraljico.

S svojimi prispevki sodeluje v različnih periodičnih in monografskih publikacijah, posveča pa se predvsem iskanju Človeka v različnih obdobjih zgodovine ter raziskavi odnosov posameznika do družbenega okolja. Njegovo zanimanje sega od problemov predmoderne družbe (cehi, nastajanje modernega državnega upravnega aparata) do tem iz sodobne zgodovine (vpliv totalitarizmov na posameznika in njegov mikrokozmos). Za svoje delo na področju arhivistike je leta 2006 prejel Aškerčevo priznanje Arhivskega društva Slovenije.

Do leta 2008 je bil tehnični urednik revije Zgodovina za vse, še vedno pa je član uredniškega odbora Virov, publikacije Arhivskega društva Slovenije in revije Zgodovina za vse. Med letoma 2001 in 2004 je bil prvič član strokovne komisije za področje arhivske dejavnosti pri Ministrstvu za kulturo, ponovno pa je bil v to komisijo imenovan leta 2008. V obdobju 2002–2004 je opravljal naloge tajnika Zveze zgodovinskih društev Slovenije, od leta 2006 do 2008 pa njenega podpredsednika. Od leta 1999 je član strokovne komisije za ocenjevanje raziskovalnih nalog srednješolcev s področja zgodovine, umetnostne zgodovine in etnologije v akciji Mladi za Celje v organizaciji Mestne občine Celje, od leta 2008 pa tudi komisije za ocenjevanje osnovnošolskih raziskovalnih nalog z istih področij.