Albina MALI (por. HOČEVAR)

Bila je ena od osmih otrok samostojnega čevljarja, ki se je z družino preselil iz Dolenje Straže v Vinico v Beli krajini. Tu je bila rojena Albina. Prva dva razreda osnovne šole je obiskovala v Črnomlju, kjer so takrat stanovali. Po smrti očeta leta 1935 je morala občasno služiti pri drugih ljudeh, saj mati ni zmogla sama preživljati številčne družine. Tako je tudi osnovno šolo nadaljevala v različnih krajih, mdr. v samostanu v Šmihelu pri Novem mestu, zaključila pa jo je v Ajdovcu, saj je štiri leta živela pri sorodnikih na Brezovi Rebri pri Dvoru.

Že leta 1941, pri šestnajstih letih se je, telesno šibka, priključila partizanom in delovala v zaledju po Dolenjski, vse od Brezove Rebri do Novega mesta in Češče vasi. Poleti 1942 se je pridružila Zapadno dolenjskemu odredu in se znašla sredi italijanske roške ofenzive. Decembra istega leta je vstopila v 3. bataljon Tomšičeve brigade in postala bolničarka. V borbah je pod izredno težkimi pogoji požrtvovalno odnašala ranjence v zavetje ter tudi sama sodelovala v bojih, npr. v veliki borbi v Jelenovem Žlebu in pohodu Tomšičeve brigade preko Notranjske.

Bila je večkrat ranjena, najhuje septembra 1943, na Velikem Osolniku, v bitki za Turjak, in se zatem zdravila v partizanski bolnici Jelendol v Kočevskem rogu. Od leta 1944 do konca vojne je še naprej sodelovala v narodnoosvobodilnem boju, mdr. v bojih Belokranjskega odreda ter kot bolničarka.

Po končani vojni je z možem oficirjem JLA živela in službovala v Istri, Ljubljani, Brežicah in drugih slovenskih krajih, po upokojitvi pa v Mariboru. Bila je vojna invalidka, leta 1952 proglašena za narodno herojinjo.