Služboval je na Mostu na Soči, v Tolminu in Gorenji Trebuši, kjer ga je zajela prva svetovna vojna. Tu je faranom pomagal pripraviti cesto v vas in hodil zanje po aprovizacijo na Grahovo. Leta 1920 je bil premeščen v Šturje na Vipavsko. Štursko faro je iz vojnih ruševin dvignil v vzorno župnijo.
V obdobju fašističnega pritiska na Slovence so bili narodnozavedni in socialno čuteči izobraženci zelo pomembni za ohranjanje slovenstva in duhovnik Albert Leban je bil tak. Na nevsiljiv način je usklajeval verska načela z vsakdanjim življenjem.
Bistvo njegovega delovanja je bila glasba. Albert Leban je bil vnet govornik, izvrsten pevovodja in dober pevec basist. Pod njegovim vodstvom je šturski pevski zbor vzbujal občudovanje. Leta 1927 se je moral vdati političnemu pritisku in zapustiti Šturje. Pričel je službovati v Kojskem, kjer je nadaljeval s cerkvenim petjem in z verskim delovanjem. Žal je naslednje leto umrl.
Njegovo priljubljenost pri ljudeh dokazuje velika množica ljudi na njegovem pogrebu. Prišli so z vse Goriške in iz krajev, kjer je služboval. V poslednje slovo sta mu govorila Filip Terčelj in Janko Kralj, zapeli so mu pevci iz njegovih pevskih zborov.
Napisal je nekaj cerkvenih skladb (maša, litanije). Pesem svetemu Urhu, patronu cerkvene bratovščine v Kojskem, je napisal na sam večer svoje smrti. Od posvetnih del sta znani Preljuba Vipavska in Na nebu zvezde sevajo.
Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1983, str. 262.