Napredno iskanje

V letih 1895-96 je bil stolni vikar v Ljubljani.

Pisateljica s podeželja, ki je iz trde kmečke usode ustvarila ganljive zgodbe o zemlji, ljudeh in boju za dostojanstvo – začela pisati pri 60 letih.

Uveljavljen zgodovinar urbanizma in likovne umetnosti, raziskovalec Gorenjske ter pomemben glas sodobnega slovenskega slikarstva.

Bil je začetnik uporabe prilagojene računalniške opreme za slepe in slabovidne ter soavtor standarda računalniške Braillove pisave.

Čeprav ustvarja na več likovnih področjih je njegova največja strast portretna karikatura.

Sodi v ožji krog strokovnih avtorjev slovenske osamosvojitvene zakonodaje in drugih državotvornih projektov s področja državne meje.

Med leti 1867-1902 je bil prvi profesor slavistike v Gradcu.

Slovenski podobar, rezbar in pozlatar, je avtor večih oltarjev, kipov...

Prenovil in razširil je porodnišnico v Ljubljani. Zavzemal se je za porodništvo kot javno zdravstveno službo.

Velja za začetnika znanstvene bioakustike. Čeprav je deloval na Dunaju je bil podporni član raznih društev in slovenskih kulturnih ustanov.

Veliko je prevajal, zlasti iz ruskega jezika. Prevajal je Puškina, Lermontova, Turgenjeva, L. N. Tolstoja in A. Tolstoja ter Maksimova.

Uvrščajo ga med največje pisatelje slovenskega realizma. Njegovo najbolj znano delo je Visoška kronika.