Ker se ni mogla redno izobraževati, se je zaposlila že pri petnajstih letih, najprej na Komiteju mladine v Trebnjem, kjer je bila zadolžena za kulturno dejavnost. Udeleževala se je različnih izobraževanj in med drugim končala tudi novinarski tečaj. Začela je pisati za Dolenjski list in poročati za Radio Ljubljana. Kasneje se je zaposlila pri Okrajni zvezi ljudske prosvete Novo mesto. Srednjo in višjo šolo je končala ob delu.
Po poroki in rojstvu hčere se je zaradi moževe službe preselila v Makedonijo. V Krivi Palanki si je prizadevala za izboljšanje položaja žensk in ustanovila prvi vrtec. Kmalu se je družina vrnila v Slovenijo, na Ptuj, kjer so ostali celo desetletje in kjer je bila ves čas predsednica Zveze prijateljev mladine. Po preselitvi v Ljubljano je tam opravljala različne funkcije. Dlje časa je bila vodja največjega ljubljanskega vrtca na Viču, kjer so v tem obdobju uvedli timsko delo zdravnika, psihologa in logopeda ter ustanovili prve oblike varstvenih družin za dojenčke. Nato se je ponovno zaposlila pri Zvezi prijateljev mladine in se kot njena sekretarka leta 1986 upokojila. S pomočjo prostovoljnega dela strokovnjakov različnih področij je pri Zvezi razvijala nove aktivnosti, med drugim si je prizadevala za gradnjo otroških igrišč, brezplačno letovanje otrok in razvoj rejništva. V času aktivne dobe je delala predvsem z mladino, po upokojitvi pa se je posvetila delu s starejšimi in starostniki. Pri Zvezi upokojencev Slovenije, katere podpredsednica je bila nekaj časa, je bila na njeno pobudo ustanovljena komisija za socialna in zdravstvena vprašanja. Bila je tudi predsednica projektnega sveta Starejši za višjo kakovost življenja doma. Pri Zvezi združenj borcev je vodila aktiv žensk za spominska srečanja v Dobrniču. V medijih je objavljala strokovne in informativne članke.
Kot poklicno socialno delavko, ki je že v mladosti videvala težko življenje kmetic in delavk, jo je zelo zanimalo tako imenovano žensko vprašanje. Začela je preučevati in prebirati o tej do tedaj dokaj malo raziskani tematiki. Leta 1999 je izdala izvirno delo z naslovom Slovenke skozi čas, kjer je zapisala svoja spoznanja in ugotovitve o položaju žensk v preteklosti, njihovem udejstvovanju in uveljavljanju.
Ajdič, B. A. Žiberna Slovenke skozi čas: Knjižna polica. Dolenjski list, 7. 1. 1999, let. 50, št. 1, str. 17.
Jež, L. Mlada za mlade, starejša za starejše: Angelca Žiberna: dober dan, rojaki. Dolenjski list, 17. 12. 2009, let. 60, št. 50, str. 20.
Žiberna, A. Slovenke skozi čas. Ljubljana: Samozaložba, 1998, str. 66.
