Rodil se je v Mariboru očetu Franzu Karlu Gabrielu von Tegetthoffu, ki je tedaj služboval v Mariboru, in materi Leopoldini Czermak. Šolal se je v deškem vzgajališču 47. pehotnega polka, nato na mestni normalki in klasični gimnaziji v Mariboru.
Vojaški poklic je bil v družini tradicija (praded Ivan Viljem, ded Ignacij, dedovi bratje, njegov oče in tudi njegovi bratje), zato se je zanj odločil tudi sam. 28. septembra 1840 je začel šolanje na mornariškem kadetskem kolegiju v Benetkah, ki ga je zaključil leta 1845 in postal kadet. Leta 1851 je napredoval v poročnika fregate, leto pozneje pa v poročnika linijske ladje. Med krimsko vojno leta 1855 je poveljeval avstrijskemu parniku. Sledila so raziskovalna potovanja, ob katerih je bil povišan v kapitana korvete.
Leta 1861 je postal kapitan linijske ladje, leto zatem pa je prevzel poveljstvo fregate Novara. Kmalu zatem mu je bilo zaupano še poveljstvo nad ladjevjem avstrijske mornarice na območju Levanta (vzhodno Sredozemlje).
Leta 1862 je poveljeval avstrijskemu oddelku fregat v bitki z danskim ladjevjem pri otoku Helgoland. Kljub taktično neodločenemu izidu je bitka pomenila strateški uspeh. Po premirju je obveljal za vojnega junaka in bil povišan v kontraadmirala. Leta 1866 je bil v Pulju imenovan za poveljnika avstrijske vojne mornarice. Proslavil se je v bitki pri Visu 18. julija 1866, eni prvih pomorskih bitk na odprtem morju, v kateri so se ladje spopadle med plovbo. Po zmagi je bil povišan v viceadmirala.
Od leta 1868 je kot poveljnik avstrijske mornarice izvajal njeno reorganizacijo in modernizacijo. Odlikovan je bil z viteškim križem reda Marije Terezije in velikim križem Leopoldovega reda. Sredi leta 1867 mu je cesar zaupal nalogo, da iz Mehike pripelje posmrtne ostanke brata, ubitega cesarja Maksimiljana.
V jeseni 1869 je s cesarjem Francem Jožefom I. odpotoval na odprtje Sueškega prekopa. V naslednjih letih so ga pestile zdravstvene težave. Leta 1871 se mu je prehlad razvil v pljučnico, umrl je star komaj 43 let. Pokopan je bil na Dunaju, nato so njegove posmrtne ostanke preselili v družinsko grobnico v Gradcu. V njegov spomin so postavili tri monumentalne spomenike: v Pulju (1877), Mariboru (1883) in na Dunaju (1886).
Tegetthoffu so posvetili številne pesmi in literarna dela, njegova podoba ter prizori bitke pri Visu pa so pogosto upodobljeni tudi v slikarstvu.
viteški križ reda Marije Terezije, 1864
red železne krone II. stopnje, 1864
veliki križ Leopoldovega reda, 1866
red železne krone I. stopnje, 1866
red sv. Štefana (komandirski križ), 1867
red Rdečega orla (Prusija) po letu 1866
red svetega Aleksandra Nevskega (Rusija) po letu 1866
red Odrešenika (Grčija) po letu 1866
Tegetthoff.si (nazadnje dostopano 19. 6. 2026)
Wilhelm von Tegetthoff na emorje.com (nazadnje dostopano 19. 6. 2026)
Wilhelm von Tegetthoff na Kamri (nazadnje dostopano 19. 6. 2026)
Wilhelm von Tegetthoff na MMC RTVSLO in 365.RTVSLO (nazadnje dostopano 19. 6. 2026)
Wilhelm von Tegetthoff na Wikipediji (nazadnje dostopano 19. 6. 2026)
Wilhelm von Tegetthoff v časopisu Delo: Spomenik mariborskemu viceadmiralu in Wilhelm von Tegetthoff, Mariborčan, ki je razbil italijansko mornarico (nazadnje dostopano 19. 6. 2026)
Wilhelm von Tegetthoff v Gorenjskem glasu (nazadnje dostopano 19. 6. 2026)
- Grdina, I. Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. junija 1866. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2016.
- Nedeljko, F. Viljem baron Tegetthoff: zmagovalec na morju l. 1866. Reprint. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2012.
- Nepozabljena klasična gimnazija Maribor. 1. izd. Maribor : Umetniški kabinet Primož Premzl, 2023, str. 218-219
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 1169.
- Rozman, F. et al. Mariborski admiral Wilhelm Tegetthoff in Bitka pri Visu 1866 = Der Mariborer/Marburger Admiral Wilhelm Tegetthoff und die Seeschlacht von Lissa 1866 = Mariborski admiral Wilhelm Tegetthoff i bitka kod Visa 1866. Maribor: Univerzitetna knjižnica, 2012. Razstavni katalogi UKM (zv. 3).
