Wilhelm VON TEGETTHOFF

Rodil se je v Mariboru očetu Franzu Karlu Gabrielu von Tegetthoffu, ki je tedaj služboval v Mariboru, in materi Leopoldini Czermak. Šolal se je v deškem vzgajališču 47. pehotnega polka, nato na mestni normalki in klasični gimnaziji v Mariboru.

Vojaški poklic je bil v družini tradicija (praded Ivan Viljem, ded Ignacij, dedovi bratje, njegov oče in tudi njegovi bratje), zato se je zanj odločil tudi sam. 28. septembra 1840 je začel šolanje na mornariškem kadetskem kolegiju v Benetkah, ki ga je zaključil leta 1845 in postal kadet. Leta 1851 je napredoval v poročnika fregate, leto pozneje pa v poročnika linijske ladje. Med krimsko vojno leta 1855 je poveljeval avstrijskemu parniku. Sledila so raziskovalna potovanja, ob katerih je bil povišan v kapitana korvete.

Leta 1861 je postal kapitan linijske ladje, leto zatem pa je prevzel poveljstvo fregate Novara. Kmalu zatem mu je bilo zaupano še poveljstvo nad ladjevjem avstrijske mornarice na območju Levanta (vzhodno Sredozemlje).

Leta 1862 je poveljeval avstrijskemu oddelku fregat v bitki z danskim ladjevjem pri otoku Helgoland. Kljub taktično neodločenemu izidu je bitka pomenila strateški uspeh. Po premirju je obveljal za vojnega junaka in bil povišan v kontraadmirala. Leta 1866 je bil v Pulju imenovan za poveljnika avstrijske vojne mornarice. Proslavil se je v bitki pri Visu 18. julija 1866, eni prvih pomorskih bitk na odprtem morju, v kateri so se ladje spopadle med plovbo. Po zmagi je bil povišan v viceadmirala.

Od leta 1868 je kot poveljnik avstrijske mornarice izvajal njeno reorganizacijo in modernizacijo. Odlikovan je bil z viteškim križem reda Marije Terezije in velikim križem Leopoldovega reda. Sredi leta 1867 mu je cesar zaupal nalogo, da iz Mehike pripelje posmrtne ostanke brata, ubitega cesarja Maksimiljana.

V jeseni 1869 je s cesarjem Francem Jožefom I. odpotoval na odprtje Sueškega prekopa. V naslednjih letih so ga pestile zdravstvene težave. Leta 1871 se mu je prehlad razvil v pljučnico, umrl je star komaj 43 let. Pokopan je bil na Dunaju, nato so njegove posmrtne ostanke preselili v družinsko grobnico v Gradcu. V njegov spomin so postavili tri monumentalne spomenike: v Pulju (1877), Mariboru (1883) in na Dunaju (1886).

Tegetthoffu so posvetili številne pesmi in literarna dela, njegova podoba ter prizori bitke pri Visu pa so pogosto upodobljeni tudi v slikarstvu.