Vincencij VOVK

R. 16. jan. 1796 v Gradu pri Bledu, u. 13. mar. 1868 v Šentrupertu na Dol. Kot župnik in dekan je služboval v Metliki, nato kot župnik v Šentrupertu na Dolenjskem in povsod pustil sledove svojega dela. V času svojega službovanja v Metliki (1833–1855) je sezidal cerkvi na Suhorju in v Dragatušu in župnišča v obeh krajih ter v Radovici. V Metliki je zgradil moderno sušilnico in osnoval veliko žitnico, iz katere naj bi kmetje ob suši dobivali žito. Prvi je začel na Kranjskem saditi murve, se je ukvarjal s svilogojstvom in zgradil na Veselici najlepšo zidanico. Osnoval je zasebno učilnico, kjer je otroke učil branja. Njegove zasluge v šentruperški župniji v letih 1856–1868 pa je pisatelj Trdina označil takole: ″Šentrupertska cerkev zove se dika in ponos dolenjske krajine … dragoceni svoj veliki oltar in mnoge druge umetnine in urese dobila je za naše dobe po neumornem trudu svojega estetično izobraženega župnika Vincencija Vovka.″