Bil je duhovnik, leposlovec, mitolog, etimolog, zgodovinar in liberalno-katoliški publicist. Osnovno šolo je obiskoval v Vidmu ter v nemški Radgoni, tretji razred okrožne ljudske šole je dokončal v Mariboru. V letih 1830-36 je bil dijak šestrazredne gimnazije v Mariboru, od leta 1836 pa licejec v Gradcu. Od leta 1840 je študiral bogoslovje v Gradcu in bil v letu 1844 posvečen za duhovnika. Služboval je kot kaplan v Slivnici pri Mariboru (1846), Ljutomeru (1847), v Hajdini (1848), na Ptuju (1849-50) in v Mariboru (1850-61), kjer je bil tudi katehet in učitelj slovenskega jezika na gimnaziji. Zaradi zavzemanja za večji delež slovenščine pri pouku je bil odpuščen. Nato je služboval kot župnik v Šentjurju pri Celju (1861-68), na Ponikvi (1868-79), od leta 1879 pa do svoje smrti pa v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, kjer je tudi pokopan. V narodno gibanje se je vključil že v Gradcu in bil leta 1848 med najbolj vnetimi sodelavci graške Slovenije pri oblikovanju slovenskega narodnega programa, frankfurtskih in dunajskih volitev in tudi pri zbiranju podpisov za Zedinjeno Slovenijo. Tudi v naslednjih letih je vzgajal v narodnem duhu in se potegoval za slovensko gledališče in leposlovje. Svoje prispevke je objavljal v mnogih tedanjih časopisih: Slovenskem narodu, Slovenskem glasniku, Slovenski bčeli, Bleiweisovem koledarju, v Zori, Kresu, Slovanu, Danici ilirski in še drugih. Leta 1872 je spodbudil ustanovitev Društva slovenskih pisateljev in postal njegov prvi predsednik. Bil je med ustanovnimi člani Slovenske matice, leta 1872 pa je ustanovil Zoro, časopis za zabavo, znanost in umetnost, z znanstveno prilogo Vestnik, ki ga je v letih 1873-74 sam urejal. Prav tako je bil soustanovitelj časopisa Kres, leposlovnega in znanstvenega lista, ki je izhajal od leta 1881 do 1886 v Celovcu. Pisal je humoristična, satirična in novelistična besedila ter tudi pesmi. V svojih številnih člankih in strokovnih prispevkih pa obravnaval zgodovino in položaj Slovencev, pisal etnološke in mitološke ter jezikoslovne in etimološke črtice in razprave.
- Slovenski biografski leksikon. Taborska-Trtnik. Ljubljana, 1980, str. 196-198.
- Vončina, M.: Davorin Trstenjak (1817-1890): prispevek k bibliografiji (V: Koroški zbornik 1, 1995, str. 134-143).
- Enciklopedija Slovenije. Š-T. Ljubljana, 1999, str. 370.
