Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Slava ZUPANČIČ

ZUPANČIČ Slava
Foto: osebni arhiv

Galleria fotografica

Nata:
5. July 1931, Kranj, Slovenija
Morta:
2. April 2000, Ljubljana, Slovenija
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Doma je bila na Primskovem v Kranju. Po končani osnovni šoli jo je oče vzel v uk v mizarsko delavnico, katero je po njem tudi prevzela. Leta 1952 se je izučila za mizarsko mojstrico.
Smučanje je vzljubila takoj ko je stopila na smuči, katere je izdelal njen oče, mizarski mojster. Dobila jih je za Miklavža, ko je še verjela vanj. Po prvih smučinah se je pognala na Očanah ob reki Kokri in po Jakovčevem bregu za domačo hišo. Najprej je smučala kar v krilu, kasneje pa si je sposojala bratove pumparice. Kmalu je njeno smučarsko znanje preraslo doma narejene smuči in domači breg.
Leta 1948 je postala članica kranjskega Udarnika, kasneje preimenovanega v Smučarski klub Triglav v Kranju. Bila je 23-kratna državna prvakinja slalomu (7x), veleslalomu (7x), v smuku (3x) in alpski kombinaciji (5x). V petdesetih in v začetku šestdesetih let je bila najboljša in vsestranska slovenska oz. jugoslovanska smučarka.
Kot prva Slovenka je tekmovala na zimskih olimpijskih iger 1956 v Cortini d’Ampezzo. V smuku je osvojila 28. mesto, v kombinaciji pa 18. Na svetovnem prvenstvu leta 1958 v Kitzbühelu je bila 20. v slalomu in 22. v veleslalomu. To leto so jo razglasili za najboljšo jugoslovansko športnico. Tekmovati je prenehala leta 1960, ker jo kljub izpolnitvi norme, niso poslali na olimpijske igre v Squaw Valleyu v Kaliforniji.
Po njenih stopinjah so hodile znane kranjske alpske smučarke kot Majda Ankele, Maja Rutar, Nataša Blažič, Mojca Dežman in še nekatere.
Zaradi obilice dela v mizarski delavnici, se ni mogla udeleževati kondicijskih treningov pred velikimi mednarodnimi tekmovanji. Ta primanjkljaj je nadomestila s pogumom. Znano je bilo, da se ni ustrašila niti smučarske skakalnice, kar je tedaj zmogla le redka ženska. Po pogumu je bila vzor tudi fantom. Pri sedemnajstih letih je prvič videla Planico in takoj preizkusila obe skakalnici 25 in 45-metrsko.
Poleg dela je od očeta podedovala še motor in pri enaindvajsetih letih se je že vozila z njim naokrog.
Smučati je prenehala leta 1990, potem ko je na Krvavcu grdo padla.

Fonti e letteratura

Osebnosti, Od M do Ž, Ljubljana 2008
M. Lupša: Divjakinja, Jana, št. 48, 28.XI.1995, str. 9
J. Ponikvar: Slava Zupančič : 1931-2000, Delo, 8. maj 2000, str. 16
J. Košnjek: Umrla je Slava Zupančič, Gorenjski glas, 28. apr. 2000, str. 22

Autore/autrice della voce: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Data del primo inserimento: 27. 1. 2015 | Ultima modifica: 30. 12. 2025
Miran Lola Božič. Slava ZUPANČIČ. (1931-2000). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 30. 5. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/slava-zupancic/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 15. 12. 2019

Josip JURČIČ

4. March 1844–3. May 1881
Postavil je temelje slovenske pripovedne proze; je pisec prvega slovenskega romana Deseti brat. V njegovih delih je zelo prisotna rodna Dolenjska.
Data di inserimento: 13. 1. 2020

Franček LASBAHER

Bil je organizator številnih strokovnih izobraževanj in izpopolnjevanj pedagoških delavcev, ravnateljev.
Data di inserimento: 15. 12. 2019

Ermin TEPLY

29. March 1902–22. May 1991
R. 29. mar. 1902 (brat Boga T.) na Veliki Loki pri Trebnjem, u. 22. maja 1991, pok. v Ljubljani. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Kr...