SAKSER, Frank

Njegov oče, ki je bil kavarnar v Ljubljani, je bil po rodu iz Švice, mati Helena pa je bila doma iz Šentruperta na Dolenjskem. V Ljubljani je naredil tri letnike gimnazije, potem pa je postal vajenec v Narodni tiskarni, kjer se je izučil za tiskarja. Nato je nekaj časa deloval v Trstu pri časniku Edinost in zatem v ljubljanski tiskarni Kleinmayer & Bamberg.

Bil je član številnih naprednih društev, med drugim je bil predsednik delavskega pevskega društva Slavec in odbornik novomeškega Sokola. Leta 1892, preden je odšel v Ameriko, je bil stavec v tiskarni Janeza Krajca v Novem mestu. Med počitnicami je nadomeščal urednika Dolenjskih novic dr. Josipa Marinka.

Najbolj se je Sakser uveljavil po svojem prihodu v Združene države Amerike. Že leta 1893 je s finančno podporo Jožeta Remsa in Antona Logarja v New Yorku ustanovil tednik Glas naroda, ki je kasneje postal dnevnik. Vanj je večinoma sam pisal, ga urejal in tiskal. List je sprva zastopal načela republikanske stranke, sčasoma pa je postal nestrankarski. Leta 1894 je izdal Slovensko-amerikanski koledar, ki je z manjšimi presledki izhajal do leta 1942. V New Yorku je ustanovil Slovensko tiskovno društvo in bil njegov predsednik. Bil je tudi soustanovitelj tiskarne in Jugoslovanske katoliške jednote. Ustanovil je parniško zastopstvo in agencijo, s katero je pomagal slovenskim rojakom. Leta 1922 je ustanovil še zasebno banko Frank Sakser State Bank, ki pa je v času gospodarske krize propadla. Sakser je izgubil vse premoženje, ki ga je vložil vanjo, ter se obubožan in hudo bolan vrnil v domovino.

Med slovenskimi izseljenci v Ameriki je Sakser svojčas užival velik ugled in zaupanje kot podpornik in kot uspešen podjetnik. S tem je pomembno vplival na narodno in delavsko zavest slovenskih izseljencev. Hkrati pa ni pozabil na rojake v domovini in tudi njim ob različnih priložnostih pošiljal pomoč. Za pomoč, ki jo je zbral leta 1926 ob poplavah v Poljanski dolini, je bil odlikovan z zlatim križcem Jugoslovanskega Rdečega križa.