Roman KLASINC

Dr. Roman Klasinc se je rodil na Pragerskem očetu zdravniku Antonu Klasincu in materi Dunajčanki, Mariji Klasinc, rojeni Jacoby.

Klavir je Roman začel igrati že pri treh letih in s šestimi leti začel obiskovati glasbeno šolo pri Filharmoničnem društvu v Mariboru. S sedmimi leti, leta 1914, je imel svoj prvi javni nastop. Leta 1919 je nadaljeval šolanje na Glasbeni šoli Glasbene matice. Po končani klasični gimnaziji v Mariboru se je leta 1925 vpisal na študij klavirja na Akademijo za glasbo in likovno umetnost na Dunaju (Avstrija) ter obiskoval tudi dirigentsko šolo. Hkrati se je vpisal tudi na študij medicine, ki pa ga ni končal. Diplomiral je leta 1929 in ob tem prejel tudi posebno diplomo za izreden uspeh. Po diplomi je študiral še na glasbeno-znanstvenem oddelku Filozofske fakultete na dunajski univerzi, kjer je leta 1934 promoviral kot doktor filozofije z disertacijo o klavirskih koncertih po Franzu Lisztu »Die konzertante Klaviersatztechnik seit Liszt«. Leta 1935 se je vrnil v Maribor in do okupacije leta 1941 poučeval na glasbeni šoli Glasbene matice. Takrat se je začelo tudi njegovo sodelovanje z mariborsko glasbeno šolo, ki je trajalo kar 50 let. Med vojno je bil najprej bezposeln, nato je leta 1943 sprejel službo v nemški glasbeni šoli v Mariboru ter ob tem dve leti poučeval kot docent na Državni visoki šoli za glasbeno vzgojo v Eggenbergu pri Gradcu (Avstrija). Po letu 1944 je bil zopet brezposeln, zato se je preselil na Pragersko, kjer je do konca vojne pomagal očetu v zdravniški praksi.  Od leta 1946 do upokojitve leta 1972 je služboval kot profesor na Srednji glasbeni šoli in Pedagoški akademiji v Mariboru. Poleg klavirja je poučeval tudi teoretske predmete. Kar 25 let je vodil notni arhiv Srednje glasbene šole.

Koncertiral je že v času študija. Prvi samostojni koncert je imel leta 1936 v Mariboru. Istega leta je začel nastopati z Mariborskim klavirskim triom. Po vojni je veliko nastopal v triu z violinistko Nado Jevdjenijević Brandl in violončelistom Otonom Bajdetom ter spremljal sopranistko Miro Mracsek. Skupaj je izvedel okoli 550 koncertov na raznih odrih, nastopal in snemal pa je tudi na radijskih postajah med Dunajem, Beogradom (Srbija) in Trstom (Italija). Bil je izvrsten pianist, ki je skladbe brezhibno izvajal tudi »prima vista«.  Najljubša mu je bila moderna in novoromantična glasba. Bil je tudi izvrsten pedagog, z velikim posluhom za študente.

Bil je široko razgledan intelektualec. Poleg glasbe ga je zanimala matematika, šah,  numizmatika, planinarjenje in še marsikaj. Ljubiteljsko se je ukvarjal z bridžem in še pri osemdesetih letih hodil na mednarodne turnirje po Sloveniji in v sosednje države. Kot človek je bil širokosrčen, nesebičen, prijazen in skromen.

Prijateljeval je s pisateljem Antonom Ingoličem, s katerim sta bila skoraj soseda. Klasinc je bil s Pragerskega, Ingolič pa iz sosednje Spodnje Polskave. O širokem jezikovnem znanju Romana Klasinca govori tudi podatek, da je Ingoliču tudi prevajal literaturo v nemščino.

Konservatorij za glasbo in balet Maribor najuspešnejšim slušateljem enkrat letno podeljuje nagrade Romana Klasinca.