Galleria fotografica
Izšel je iz rodbine Trenz, ki je imela v lasti dvorec Draškovec pri Šentjerneju na Dolenjskem. Njegov oče, Ferdinand Adolf Trenz, je bil homeopat.
Maturiral je leta 1866 na gimnaziji v Novem mestu. Kot zelo priden učenec je od avstro-ogrske monarhije dobil štipendijo za študij na vojaški medicinsko-kirurški akademiji Josephinum na Dunaju, kjer je diplomiral leta 1872. Oblasti so ga najprej poslale na delo v Kotor, kjer je služil pri avstrijski vojni mornarici v Boki Kotorski. Večkrat ga je na dvor poklical črnogorski knez Nikola. Njegovi hčerki Heleni, kasnejši italijanski kraljici, je rešil življenje ob zapletu pri davici. Postal je črnogorski dvorni zdravnik. Na cetinjskem dvoru naj bi Ferdinand postal tudi avstrijski vohun. Tam je namreč avstrijska vlada najlažje prisluškovala ruskim nameram na Balkanu.
Po upokojitvi se je vrnil domov in leta 1896 odkupil Trenčevo domačijo na Draškovcu, ki jo je njegova mati dve leti prej prodala. Poročil se je s svojo nečakinjo Matildo, potem ko jo je rešil nevarne bolezni. V začetku stoletja si je na Draškovcu uredil ordinacijo in priročno lekarno. Po vrnitvi je približno dve leti delal tudi v Novem mestu, kjer je ordiniral v Trenčevi hiši nad Krko.
Pirkovič, I. Gradovi umirajo, 7. Dolenjski list, 7. 4. 1966, let. 17, št. 14, str. 8–9.
Pirkovič, I. Gradovi umirajo, 8. Dolenjski list, 14. 4. 1966, let. 17, št. 15, str. 14–15.
225 let novomeške gimnazije. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 422.
Hudoklin, P. Zdravstvo v Šentjerneju. V: Zbornik župnije Šentjernej, 1999, str. 155.
Osebni podatki: Irena Trenc Frelih in Vida Trenz, 2021