Pavel KNOBL

Rodil se je očetu Jožefu, ki je bil kmet, in materi Katarini (roj. Klemen). Izobraževal se je pri vaškemu duhovniku, saj v tistem času v Orehku ni bilo organiziranega pouka. Kot učitelj, organist in cerkovnik je delal v Postojni (1792-95), Kranju in Ložu (1795-1808), Višnji Gori (1808-17), Ribnici (1817-21) in Tomaju (1827-30). S prvo ženo, Katarino Pavlovčič je imel šest otrok, l. 1827 se je drugič poročil z Marijo Vovk, hčerjo čevljarja iz Višnje Gore, s katero sta živela v Tomaju, kjer je tudi umrl.
Pisal je nabožne in posvetne pesmi. Leta 1801 je napisal in objavil prvo slovensko samostojno zbirko osmih posvetnih pesmi Štiri pare kratkočasnih Novih pesmi, od Paula Knobelna skovane inu Kraincam za spomin dane. Te pesmi so izvirne, ena med njimi pa je tudi prevedena iz nemščine. Zbirka spada med bukovniško poezijo, hkrati pa pomeni prehod iz bukovniške v tiskano literaturo. Poleg običajnih bukovniških besedil (npr. Od podzemelskih jabuk, ki je hvalnica krompirju), ki jih je v svojo antologijo umetnega pesništva Cvetnik (l. 1978) uvrstil A. Gspan, Knoblova zbirka vsebuje tudi drugačne pesmi, ki jih je Gspan označil, da so »podobne izbruhom današnje antipoezije« (npr. Od prdca). To so godčevske pesmi, namenjene zabavi, v njih prevladujejo banalni, veseli pa tudi moralizirajoči motivi (o obubožanemu bogatašu, nezvestem možu in ženi, o pustu …), v njih uporablja slikovito, zelo svobodno ljudsko govorico. Knjigo je založil Ignacij Kremžar, knjigovez in trgovec s papirjem v Kranju. Valentin Vodnik je Knoblove pesmi obsodil z epigramom (»Bukve jiz Krajna, polne drekajna.«), podobno kot tudi ostala takratna elita, ki jim je očitala neustrezno estetsko in moralno vrednost ter tehnične pomanjkljivosti. Kljub temu je to edina samostojna tiskana zbirka slovenskih posvetnih pesmi pred Vodnikovimi Pesmimi za pokušino. Leta 1800 je prevedel in objavil tudi zelo priljubljeno povest nemškega kapucina Martina von Cochema Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz, ki je pomembna zato, ker gre za prvi slovenski prevod daljše moralistične povesti.
Bil je tudi cerkveni skladatelj, zapustil je rokopisni zvezek z več kot 20 cerkvenimi pesmimi, 12 od njih je uglasbenih za solo petje.