Marjan REMEC

Bil je najmlajši od štirih otrok Alojzija Remca, odvetnika, pisatelja in ptujskega župana med letoma 1935 in 1941. Leta 1960 je končal Srednjo ekonomsko šolo in opravil sprejemne izpite na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1964 je diplomiral na slikarskem oddelku pri profesorju Gabrijelu Stupici. Po diplomi se je s soprogo Ido Brišnik Remec, prav tako akademsko slikarko, naselil v Mariboru.
Od leta 1965 je bil profesor umetnostne vzgoje na I. gimnaziji ter mentor številnim mladim generacijam. Tam je leta 1972 ustanovil galerijo Avla, v kateri so poleg dijakov razstavljali tudi priznani umetniki Jugoslavije. Ob tem je delal še na Osnovni šoli Franca Rozmana Staneta in pozneje na Srednji ekonomski šoli v Mariboru. Bil je član Društva likovnih umetnikov Maribor in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.

Prvič je samostojno razstavljal leta 1959 v Trbovljah in na Ptuju, sicer pa se je večkrat predstavljal v Celju (1966, 1986), na Ptuju (1960, 1968, 1975, 1986, 1993, 1994), v Mariboru (1968, 1969, 1972, 1975, 1977, 1981, 1985, 1986, 1994), Radencih (1968), Murski Soboti (1969), Rušah (1974), Ljubljani (Moderna galerija, 1977), Slovenj Gradcu (1977) in Slovenski Bistrici (1977).
Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah v tujini: Subotica (1969,1971), Wiener Neustadt (1968), Greenwich (1972, 1984), Berlin (1970, 1976, 1982), Szombathely (1968, 1974), Graz (1973,1982), Eisenstadt (1975), Marburg/Lahn (1975), Beograd (1979), Zagreb (1986).
Udeleževal se je tudi slikarskih kolonij Izlake – Zagorje, Grado (Italija), Škofja Loka, Poetovio – Ptuj in Počitelj (BIH).
Posthumno so bila njegova dela razstavljena na Ptuju (2009), Dunaju (2010) in v Mariboru (2011).

Leta 1969 se je preizkusil v plastičnem oblikovanju in ustvaril skupino mobilov, ki jih je še istega leta razstavil v Murski Soboti ter nato še v Mariboru in Škofji Loki.

V njegovem slikarstvu na začetku najdemo realistične pokrajine, ki kasneje postanejo fantazijske. V tej pokrajini so večkrat postavljene figure, prikazane v nenavadnih položajih in skrajšavah, običajno v hladnih modrih in zamolklih odtenkih. Slikal je v akrilni tehniki, mojstrsko je obvladal tudi akvarel.
Leta 1994 je izšel spominski koledar dr. Alojzija Remca, v katerem so objavljeni izbrani verzi iz pesniškega cikla Pozne rože (1951–1952). Marjan Remec je koledar oblikoval z veliko znanja in tenkočutnostjo ter ga opremil s štirinajstimi subtilnimi akvareli mesta Ptuj in spremno besedo o očetu.

Njegovo slikarsko ustvarjanje dopolnjujejo tudi literarna dela, in sicer pesmi ter kratka proza. Črtica Reichenbergia je zanimiva zaradi rastlinske motivike in povezave s slikarstvom Ide Brišnik Remec, dramolet Nadzornik pokrajine pa izvrstno dopolnjuje krajine Marjana Remca in tudi cikel risb z vrvjo.