KOLŠEK, Alenka

Rodila se je mami arheologinji in očetu zgodovinarju, osnovno šolo in gimnazijo je končala v Celju, nato pa je vpisala študij krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Po končanem študiju se je leta 1983 zaposlila na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju, nato je odšla na urbanistični zavod v Maribor in se po enem letu vrnila v celjski Zavod.

Kot konservatorka za kulturno krajino in vrtno arhitekturo je na zavodu vztrajala do konca – triindvajset let. V tistem času pri nas še mlada veda krajinske arhitekture, ki se je v spomeniškem varstvu šele uveljavljala, je imela v njej odlično predstavnico, ki je bila vseskozi in do konca predana svojemu delu.

Ves čas se je posebej sistematično posvečala raziskovanju in prenovi vrtno-arhitekturne dediščine. Bila je odlična poznavalka zgodovinskih vrtov ob dvorcih in samostanih, poznavalka zdraviliških in mestnih parkov. Pripravila je konservatorske programe in projekte za prenovo številnih parkov ter vodila oz. sodelovala pri njihovi obnovi: mestni park v Celju, zdraviliška parka v Rimskih Toplicah in Rogaški Slatini, samostanska vrtova v Olimju in Žičah, slovensko pokopališče v Celju, parki ob gradovih in dvorcih v Sevnici, Loki pri Zidanem Mostu, v Radečah, Rogatcu, Dornavi, ob dvorcu Šenek na Polzeli itd.

Postala je vrhunska strokovnjakinja na svojem področju. Svoje strokovno znanje je potrdila z magistrsko nalogo »Slovenski zdraviliški parki – zgodovinski razvoj in vprašanje prenove«. Za disertacijo si je izbrala obsežno in zahtevno temo: »Sentimentalno odkritje krajine okrog 1800 na Slovenskem – umetnostnozgodovinska analiza in konservatorska problematika«.

Z znanstvenimi članki in referati na različnih mednarodnih strokovnih srečanjih je postala prepoznavna in si je pridobila ugled tudi med kolegi v Evropi. Pripravila je razna gesla s področja Slovenije za Oxfordsko enciklopedijo vrtov. Bila je članica stanovskih društev v sosednji Avstriji ter v Veliki Britaniji. V letih 2001 do 2003 je bila predsednica Društva krajinskih arhitektov Slovenije, bila pa je tudi dolgoletna aktivna članica izvršilnega odbora Slovenskega konservatorskega društva.

Za obnovo grajskega parka ob dvorcu Šenek na Polzeli ji je Slovensko konservatorsko društvo leta 2000 podelilo tudi Steletovo priznanje.