DOLENC, Franc

Franc Dolenc je bil rojen na kmetiji v Selški dolini, vendar so se kmalu z družino preselili v Škofjo Loko. Tam je bilo več možnosti za trgovanje z lesom, s katerim se je poleg kmetovanja in poljedeljstva ukvarjal že njegov oče Joško. Franc je nadaljeval z gospodarsko trgovinsko lesno dejavnostjo. Pri tem je bil zelo uspešen, saj je hitro širil posel v Škofji Loki in širši okolici.

Leta 1924 je kupil v Preddvoru grad Hrib s posestvi, gozdovi, lovišči in lovskimi pravicami. Skupaj z družabnikom Stankom Heinriharjem iz Sorice sta istega leta kupila grad Brdo, ki sta ga dovršeno obnovila. Ko se je ponudila gospodarna priložnost za prodajo brdskega gospostva, sta ga leta 1935 prodala knezu Pavlu Karađorđeviću.Leta 1926 je na jugovzhodnem obrobju Hudičevega boršta na Zaplati dal postaviti lovsko kočo z domačo arhitekturo in ornamentiko. Do Hudičevega boršta je bila narejena tudi zahtevnejša konjska jahalno-nosaška pot. Po atraktivni domači konstrukcijski arhitekturi, oblikovanju in odlični skromni funkcionalnosti je bilo narejenih še nekaj Dolenčevih macesnovih lovskih koč, poleg preddvorske še v loškem in kokrškem pogorju. Na Lubniku je bila na njegovem svetu in tudi z njegovo pomočjo postavljena planinska postojanka.

Franc Dolenc je bil domoljub, preprost in skromen. Bil je planinec, lovec in zelo dejaven v društvu Sokol. V Škofji loki je bil načelnik Sokolov in v Preddvoru častni načelnik društva Sokolov. V letih 1932 do 1936 je bil izvoljen za načelnika loške podružnice Slovenskega planinskega društva. Stremel je k tehnološkemu napredku. Eden prvih je elektrificiral lesno žago v Preddvoru in Fužinah. Poganjale so jo vodne turbine in enosmerni Siemensovi generatorji. Elektrarna je že v 20. letih 20. stoletja z elektriko oskrbovala preddvorska gospodinjstva. Dolenc je bil prizadeven tudi pri gradnji sodobnega preddvorskega vodovoda v dolini Bistrice nad Novo vasjo, ki še danes zagotavlja kakovostno oskrbo vode ne samo na področju občine Preddvor ampak v veliki meri tudi za področje Kranja. Skrbel je tudi je za ohranjanje in razvoj gozdov, imel je lastno drevesnico, v nasadu severno od gradu Hrib je gojil vse vrste sadja.

Dolenc je s svojim delovanjem ustvaril preko 200 delovnih mest. V Preddvoru je zaslužen predvsem kot začetnik turizma z mednarodno uveljavljenostjo. Gradil je parkovne površine, kopališče, sprehajalne poti, gozdne arboretume, športno igrišče, razvijal je gorski lov in ribolov z ribogojništvom. Zaradi lova je privabljal goste najvišjega sloja. Grad Hrib je bil obnovljen v stilu baroka, tako da je lahko sprejemal visoke in pomembne goste, kot je bil Rudolf Bajdura (avtor turističnih priročnikov, vodnikov in kartografije). Srečanja Badjure z Dolencem so zanesljivo veliko pripomogla k uspešnemu dovršenemu razvoju in delovanju turizma v Preddvoru. V času bivanja Dolenca v Preddvoru je turistična ponudba po bilanci, prometu in v urejenosti turistične infrastrukture in številu turističnih gostov presegala gorenjske turistične kraje Bohinj, Kranjsko goro… Leta 1938 je Franc Dolenc umrl, njegovo zapuščino pa je prevzel sin Franc, diplomant visoke trgovske akademije v Kölnu. Po vojni je bila posest Dolenčevih nacionalizirana, dediči pa so v postopkih denacionalizacije posest dobili vrnjeno. Lovsko kočo v Hudičevem borštu so podarili občini Preddvor, planinsko društvo pa jo je leta 2014 obnovilo.