Jožef MURŠEC ŽIVKOV

Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Bolfenku in v Lenartu v Slovenskih goricah. Od leta 1818 do leta 1825 je bil na gimnaziji v Mariboru, nato dve leti na graškem liceju. V letih 1827–1831 je študiral bogoslovje v Gradcu in bil leta 1830 posvečen v duhovnika.

Služboval je pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, Sv. Miklavžu pri Ormožu in na Ptuju, kjer je postal tudi kaplan meščanskega konjeniškega oddelka. V letih 1839–1845 je bil privatni učitelj verouka in slovenščine ter vzgojitelj pri grofu Friedauu v Gradcu. Leta 1846 je opravil teološki doktorat in postal veroučitelj na realki v Gradcu. Leta 1851 je po naročilu grofa Thuna na Hrvaškem kot vladni komisar v na novo reformiranih gimnazijah uvajal maturo. Leta 1852 se je vrnil v Gradec in vse do upokojitve 1870 poučeval na realki. Tudi po upokojitvi je še poučeval verouk in slovenščino. Umrl je 25. 3. 1895 v Gradcu, pokopan pa je na domačem pokopališču pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah.

Muršec si je dopisoval z mnogimi uglednimi Slovenci svojega časa: z Vrazom, Bleiweisom, Majerjem, Slomškom, Miklošičem, Cigaletom … Pod Vrazovim vplivom je začel zbirati ljudske pravljice in pripovedke, pesmi in pregovore. Kot zbiralec narodnega blaga je Murku in Štefanu Kočevarju pomagal pri sestavljanju ilirskega slovarja. Pri delu na tem slovarju je spoznal, da sta slovenščina in hrvaščina različna jezika, in v bodoče svoja prizadevanja usmeril v poenotenje slovenskega jezika. Muršec je zbral tudi preko 1000 rastlinskih imen in z njimi pri sestavljanju slovarja podprl Cafa, Miklošiča in Janežiča. Leta 1847 je v Gradcu izdal Kratko slovensko slovnico za prvence, ki je bila prva slovenska slovnica po Valentinu Vodniku (druga slovenska slovnica v slovenščini). O njej so poročale tudi Bleiweisove Novice. Njegovo zavzemanje za uvedbo slovenskega jezika v šole in urade je tako dobilo tudi praktično podlago. Veliko truda in sredstev je vložil tudi v razširjanje slovenskih in slovanskih knjig in časopisov med izobraženstvom na Štajerskem.

Leta 1848 je sodeloval pri nastanku Kozlerjevega zemljevida slovenske dežele in pokrajin – vrisal je narodnostno mejo in opisal slovenska krajevna imena v mariborskem okrožju. Muršec je odigral zelo pomembno vlogo v političnem življenju štajerskih Slovencev. V letu 1848 je v Gradcu ustanovil društvo Slovenija in bil njegov tajnik ter uspešno širil idejo o Zedinjeni Sloveniji.