Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Josip (Nadoslav) POTEPAN

POTEPAN Josip (Nadoslav)
Foto: Arhiv knjižnice

Galleria fotografica

Nato:
8. March 1848, Dolnji Zemon (Ilirska Bistrica)
Morto:
6. March 1893, Dolnji Zemon (Ilirska Bistrica)
Luoghi di attività:
Lessico:
Biografia

Josip Potepan Škrljov (v duhu panslavizma si je nadel še ime Nadoslav) iz Dolnjega Zemona je bil eden najpomembnejših mož 19. stoletja na Bistriškem. Čeprav je končal le ljudsko šolo v Trnovem, so bile knjige in tiski njegova ljubezen.

Po očetovi smrti je prevzel njegovo kmetijo. V kmetovanje je vnašal številne novosti in izboljšave. Še posebej se je zanimal za področje sadjarstva. Skupaj s premskim učiteljem Matijo Rantom sta opravljala pionirsko delo pri širjenju znanja o sadnem drevju in uvajanju novih vrst sadja. K sajenju boljših in za te kraje primernejših sadnih vrst je spodbujal tudi okoliške sadjarje. Trudil se je tudi za ohranjanje izvirnih domačih pijač, kot so brinjevec, tropinovec, slivovka in jagodovec. Daleč naokoli je bil znan tudi po svojem čebelnjaku in študijskem delu v njem. Sobivanje čebel in sadnega drevja je povezoval z znatno boljšimi sadnimi letinami. Bil je viden član Kmetijske družbe za Kranjsko in za zasluge na tem področju prejel več državnih odličij.

Največja Potepanova zasluga za domačo vas je bila zgraditev šolske stavbe leta 1878. V svoji okolici je užival velik ugled, zato je bil imenovan za nadžupana za okrožje Jablanice, ki je tedaj obsegalo osem vasi. Pomembno vlogo ima tudi na področju popisovanja ljudskih običajev in pri raziskovanju arheološke in zgodovinske dediščine v okolici rodne vasi. Članek o njegovih raziskavah in najdbah na zemonskem gradišču je bil objavljen celo v zagrebškem zgodovinskem časopisu »Arkiv za povjesticu Jugoslovensku«.

Josip Potepan je imel doma v svoji kmečki pisarni bogato zbirko knjig (predvsem priročniki s področja kmetovanja) ter časopisov (Novice, Danica, Kmetovalec). Vsaka knjiga je bila označena z njegovim pečatom in številko. Bil je tudi redni dopisovalec Bleiweisovih Novic. Neznaten delček njegove bogate knjižnice in peščico rimskih bronastih kovancev, katere je pri svojem raziskovalnem delu zbiral Potepan, hrani njegov pra pra vnuk Vili Gombač iz Ilirske Bistrice.

Fonti e letteratura

1. Primorski slovenski biografski leksikon. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1974-1994
2. Simčič, I. in Poklar, F.: Josip (Nadoslav) Potepan-Škrljov. Ilirska Bistrica: Društvo za krajevno zgodovino in kulturo, 2008

Autore/autrice della voce: Tadeja Raspor, Knjižnica Makse Samsa
Data del primo inserimento: 8. 5. 2014 | Ultima modifica: 18. 1. 2026
Tadeja Raspor. Josip (Nadoslav) POTEPAN. (1848-1893). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 27. 7. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/josip-nadoslav-potepan/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 6. 2. 2015

Maks FABIANI

Maks Fabiani se je rodil v Kobdilju pri Štanjelu kot dvanajsti od štirinajstih otrok posestnika Antona Fabianija in tržaške plemkinje nemškega rodu...
Data di inserimento: 15. 12. 2019

Franja MALENŠEK (por. GULIČ)

Fran Levstik ji je posvetil cikel ljubezensko izpovednih pesmi – Franjine pesmi.
Data di inserimento: 4. 7. 2025

Danilo (Danijel) JEJČIČ

23. January 1933–26. February 2025
Slovenski akademski slikar, grafik, fotograf in dolgoletni kustos Pilonove galerije iz Ajdovščine.