Ivan ROB

Osnovno šolo je pričel leta 1914 obiskovati v Šempetru pri Gorici, a se je zaradi bojev na soški fronti družina zatekla na Gorenjsko. Ivan je šolanje nadaljeval v Primskovem. Leta 1919 je pričel obiskovati gimnazijo v Kranju, kasneje pa se je prepisal na klasično gimnazijo v Ljubljani, kjer je leta 1926 maturiral. V Ljubljani se je vpisal na slavistiko, ki pa je ni končal.

Pesniti in pisateljevati je začel že v gimnaziji. V šolskem letu 1926/27 je izdal eno številko humoristično satiričnega lista Ščipalec. Bil je sodelavec različnih revij. Najprej je s svojimi prispevki sodeloval v dijaškem Mentorju, kasneje v Družinskem tedniku, Akademskem glasu, Jutru in drugje.

Leta 1940 je v Mariboru sourejal humoristični Toti list, vendar se je že naslednje leto pred Nemci umaknil v Ljubljano. Nato je odšel na dolenjsko svobodno ozemlje in se julija 1942 pridružil partizanom. Bil je kulturniški organizator in član improviziranega gledališča Agitteater, katerega namen je bil predvsem dvigovati moralno vzdušje borcev. V Cankarjevi brigadi je sestavljal radijska poročila in izdajal humoristični list Bobnar. Januarja 1943 so ga Italijani ujeli in ga 12. februarja v Veliki Ligojni pri Vrhniki ustrelili kot talca.

Po zgledu Marka Twaina je smešil značajske slabosti, satirično opisoval aktualne politične in gospodarske razmere ter narodnostno in socialno problematiko v času gospodarske krize ter vzpona fašizma in nacizma. Njegova intimna lirika je manj znana, v prozi pa je pomembnejša povest Matajurski plazovi. Največji uspeh je doživel z izdajo ljubezenske povesti v verzih Deseti brat. Gre za parodijo Jurčičevega romana, ki je najprej izhajala v Družinskem tedniku, kasneje pa jo je zaradi velikega uspeha izdal še v knjižni obliki (1938), ki je bila kmalu razprodana. To je njegovo najobsežnejše delo, polno iskrivega, izvirnega humorja in jedke satire na tedanje družbene razmere.

Leta 1965 je Viktor Smolej pripravil Robovo Izbrano delo. Po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu.