Galleria fotografica
Perpar – Valtrič in Zucchiati,
»Žburtul«, »Moro« in »Pierin«,
Starec in »Balinc« plešasti,
Duša Šantljeva, Sancin.
In ostali – so imena,
ki so vstvarila nam šport,
da mednarodna arena
jim priznala je – rekord!*
*Iz: Ljubljanski derby
Uvodna opomba o zapisu imena in priimka
Zaradi specifičnih zgodovinskih okoliščin, administrativnih sprememb med menjavami državnih oblasti ter narave športne kariere se v virih za Hinka Waltritscha pojavljajo različne oblike njegovega imena in priimka. V biografiki (predvsem športni) je standard, da se oseba primarno predstavi z imenom, pod katerim je dosegla javno prepoznavnost in pod katerim jo bodo bralci iskali, hkrati pa se spoštuje zgodovinska in družinska resnica. V tem primeru se zapisi ločujejo glede na naslednji kontekst:
- Uradni dokumenti in družinsko okolje: V rojstnem listu in uradnih dokumentih iz obdobij Avstro-Ogrske, Kraljevine Jugoslavije in Kraljevine Italije je bil izvorno zapisan s priimkom Waltritsch (ime v rojstnem listu je Heinrich, tako tudi na avstro-ogrskih dokumentih; na kasnejših italijanskih dokumentih Enrico; v slovenskih in jugoslovanskih pa Hinko). Vsi Hinkovi sorodniki so zgodovinsko imeli in še danes nosijo ta priimek, zato to izvorno obliko dosledno ohranjajo in zagovarjajo.
- Športna kariera in javni zapisi: Pod priimkom Valtrič je bil uradno registriran pri domačih športnih organizacijah: v Ljubljanski lahkoatletski podzvezi (LLAP), ki je bdela nad slovensko atletiko, v Ljubljanskem akademskem sportnem klubu (LASK) ter v (Akademskem) Sportnem klubu (A)SK Primorje.
- Uradna tekmovanja in tisk: Pod priimkom Valtrič ga je vodila krovna Jugoslovanska lahkoatletska zveza (JLAZ) = Jugoslavenski lakoatletski savez (JLAS), ko je kot član jugoslovanske reprezentance ali kot jugoslovanski atlet nastopal na mednarodnih tekmovanjih; tako so njegovo ime zapisovali tudi v tujih športnih analih (kjer pa so včasih napačno zapisali priimek). Priimek Valtrič so dosledno uporabljali tudi v predvojnem jugoslovanskem športnem tisku, po drugi svetovni vojni pa se je ta oblika sistemsko ohranila v jugoslovanskih, srbskih in slovenskih športnih zbornikih ter v slovenskih športnih strokovnih publikacijah.
Hinko Waltritsch je imel vzdevek Kavalin, ki ga je dobil zaradi imena domače gostilne.
Zgodnje otroštvo
Hinko se je rodil mami Mariji Savšek in Simonu Waltritschu. V rojstni in krstni knjigi nadžupnije Laško je zapisan kot Heinrich Waltritsch. Oče Simon je bil po rodu koroški Slovenec iz vasi Smerče, vulgo Šmerče (Emmersdorf) v občini Čajna v Ziljski dolini (Nötsch im Gailtal). V Gorico je menda prišel kot vojni obveznik in v mestu je spoznal Marijo Savšek, ki je bila glavna garderoberka v hotelu “Južna železnica” (Hotel Südbahn). Doma je bil kot dedič izplačan in leta 1892 se je poročil z Marijo, ki je bila sicer doma iz Strmce pri Laškem. S skupnim denarjem sta kupila hišo na pomembni mestni vpadnici na stičišču Cipresne ulice (via Cipressi – danes danes via Duca d’Aosta) in ulice Treh kraljev (Tre Re, danes danes Viale XXIV Maggio) in leta 1892 odprla gostilno »Al kavalino« (= Pri konjičku, »Al cavallino«) v Ulici cipres (via Cipressi). V bližini so bili carinski uradi, od leta 1907 pa tudi sodna palača. Hinkov oče se je poleg gostinstva ukvarjal s trgovino, predvsem s konji; bil pa je tudi učitelj jahanja.
Hinko je bil šesti od osmih otrok, a so kar štirje umrli pred tretjim letom starosti – februarja 1900 sta dvojčka preživela komaj tri mesece. Ko je mati Marija znova zanosila, je odšla rodit v rodni Sveti Krištof (danes Strmca) pri Laškem, da bi imela oskrbo in pomoč sorodnikov – podobno kot mama atleta Stanka Perparja, Hinkovega sotekmovalca. Tam je 6. julija 1901 povila Hinka, s katerim se je kmalu zatem vrnila v Gorico. Tu je Hinko preživel otroštvo in zaključil osnovno šolo.
Vojna, begunstvo in šolanje
Hinkovo mladost v Gorici je prekinila prva svetovna vojna. Tik preden je italijanska armada med 4. in 16. avgustom 1916 začela silovito bombardirati mesto [šesta soška bitka = Battaglia di Gorizia (bitka za Gorico)], je družina Waltritsch pobegnila v materin rojstni kraj Strmco pri Laškem. Hinko je srednje šolanje nadaljeval v Ljubljani, kasneje pa na cesarsko-kraljevi Državni realki v Idriji. Do leta 1918 je imel avstro-ogrsko državljanstvo, potem pa dobil italijansko, ker je imel stalno prebivališče v Gorici (ki je po rapalski pogodbi pripadla Kraljevini Italiji), kamor se je družina vrnila po prvi svetovni vojni v močno od bombardiranja poškodovano hišo. Kmalu je umrl oče Simon. Hinkova dvojna identiteta je prišla do izraza v zgodnjih dvajsetih letih, ko je odšel na študij v Ljubljano. V slovenskem, jugoslovanskem in širšem evropskem športnem prostoru se je uveljavil pod imenom Hinko Valtrič. Postal je vrhunski atlet, državni in slovenski prvak v tekih na kratke proge in ključni član ljubljanskega kluba (A)SK Primorje.
Čeprav je bil pravno-formalno italijanski državljan, je zaradi takratnih ohlapnejših pravil mednarodnih zvez do leta 1926 petkrat nastopil za jugoslovansko reprezentanco. Njegovo bliskovito športno kariero pa so kmalu prekinile državljanske dolžnosti. Kot italijanski državljan je moral jeseni leta 1926 prekiniti tekmovanja in oditi na služenje vojaškega roka v Italijo, kjer je napredoval do čina podporočnika.
Žrtev fašističnega režima: Človek brez domovine
Hinko je kot Slovenec na lastni koži doživljal prisilno asimilacijo s strani fašističnega režima. Na vojaških vajah na Idrskem (v času 1926/1927) je z domačini govoril slovensko, zato je sledila ovadba. Vrgli so ga iz italijanske armade. Nenazadnje je Idrsko znano kot kraj prvih slovenskih talcev. V času prve svetovne vojne, 4. junija 1915, so italijanski vojaki aretirali 61 domačinov in šest od njih ustrelili. Poleg tega je Hinku fašistična oblast mu je očitala njegovo delovanje med študijem v Ljubljani. To gre verjetno pripisati njegovemu poslovenjenemu priimku Valtrič, uspešni karieri v slovenskem klubu Primorje ter tekmovanju za jugoslovansko reprezentanco. Večina tamkajšnjih športnikov in funkcionarjev je bila namreč narodnozavednih Slovencev z območja pod fašistično Kraljevino Italijo. Fašistična oblasta mu je odvzela italijansko državljanstvo. Hinko je tako postal apolid (apatrid) — človek brez državljanstva in osnovnih državljanskih pravic. Paradoksalno je, da je bil uradno razglašen za tujca brez domovine, čeprav je praktično od rojstva živel in delal v domači goriški hiši. Status apolida je imel zanj hude finančne posledice: italijanska država mu ni izplačala niti ene lire vojne odškodnine za hišo, ki je bila uničena v prvi svetovni vojni, zato jo je moral obnoviti povsem sam, z lastnimi sredstvi. Kot človek brez domovine in pravic je bil prisiljen preživeti vse do konca druge svetovne vojne.
Službena kariera in družina
Po izključitvi iz vojske se je najprej ukvarjal z gostinstvom. Leta 1931 se je poročil s Cecilijo Bertolin. Leta 1932 se jima je rodil sin Marko (pomemben časnikar, publicist in politični delavec), kasneje še Danilo. Po vojni je do upokojitve delal kot uradnik.
Športna kariera
Hinko je bil celotno športno kariero član (A)SK Primorja iz Ljubljane, kjer so večino članov predstavljali mladi in strokovni kadri s slovenskega etničnega območja pod oblastjo »rapalske« Italije.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
“V »eksodusu« Primorcev so bili naravno tudi športniki, ki so v mirnodobnem času in v novem okolju želeli obnoviti ali pa nadaljevati športno dejavnost. V Ljubljani so se vključevali v obnovljene ali na novo ustanovljene ljubljanske klube, predvsem v Ilirijo, Slovan, LSK, nekaj pa jih najdemo tudi v LASK, športnem klubu študentov ljubljanske univerze. […] V Ljubljani so primorski emigrant sklenili poleg telovadnega krožka organizirati tudi športni klub. Ustanovni občni zbor športnega kluba je bil 9. 5. 1920 v kavarni Zvezda. Klub so poimenovali Primorje in poudarili, da se Sportni klub Primorje ustanavlja v »svrho gojitve sportne misli med primorsko omladino v Ljubljani. Klub naj bi tvoril nekako semenišče sportskih propagatorjev, da razvijajo sportske organizacije po končanih naukih v neodrešeni primorski zemlji. Poleg teh idealnih smotrov so priganjale na delo še druge ambicije, kakor pokazati Ljubljani, da tudi primorska omladina nekaj premo re in da noče stati ob strani pri porajajočem se kulturnem življenju v novi svobodni državi.« […] Klubske barve so bile črno-bele, črna proga na belem polju, v znak žalovanja za zasedenim ozemljem, v klubskem grbu pa je bila na belo-svetlomodrem polju (po goriškem vzoru) tržaška rdeča helebarda. Prvi pravilnik je poudarjal primorskost kluba in vezal članstvo na rojene »v po Italijanih zasedenem ozemlju (Pri morska, Notranjska, Hrvatsko Primorje)« […] Člen o morebitnem raz pustu ali razdružitvi kluba je določal, da »pripade klubovo imetje v upravo PSK do ustanovitve kluba z enakimi nameni, katerega člani morajo biti iz zasedenega ozemlja (Primorska, Notranjska, Hrvatsko Primorje). […] Leta 1925 je Primorje pridobilo v ime besedo »Akademski«, kar je posledica združitve z Ljubljanskim akademskim sportnim klubom, in pod tem razširjenim imenom je delovalo vse do konca v letu 1941. […] Članstvo v dvajsetih letih je bilo večinoma še emigrantsko, z leti pa se je slika spreminjala. Kakor lahko razberemo iz žal le nekaj ohranjenih seznamov atletov, je bilo v letu 1923 včlanjenih 48 atletov, od tega 33 študentov, drugi s poklicem. Imeli so stalno ali pa za časno prebivališče v Ljubljani, rojstni kraj večine pa je bil v Julijski Benečiji, kakor so nov teritorij poimenovali Italijani: Gorica (7 atletov), Trst (8), Boljune (1), Materija (1), Nabrežina (1), Me dana (1), Ukre (1), Volosko pri Opatiji (1), Vrtojba (1), Gornja Košana (1). Drugi rojstni kraji so bili Ljubljana (7), Planina (1), Laško (1), Pobrežje pri Mariboru (1), Ptuj (1), Trbovlje (1), Split (2), Zadar (1), Križevci, Hrvaška (1), Jazovica, Slavonija, Hrvaška, (1), Rogatica, Bosna (1), Poltava, Rusija (1).” Vir: PAVLIN, Tomaž: “Vsa Ljubljana se vznemirja —” : prispevek zamejskih športnikov emigrantov k razvoju slovenskega športa v matici med obema svetovnima vojnama. V: Šport : revija za teoretična in praktična vprašanja športa, Letn. 71, št. 3/4, 2023, str. 225-226. Opomba: Fotografija vhoda na stadion S. K. Primorja za Bežigradom v Ljubljani na str. 228.
……………………….
Z atletiko se je aktivno ukvarjal v letih 1921–1926. Po ohranjenih podatkih je bil v svojem tekmovalnem obdobju visok 170 cm in težak 61 kg. Med letoma 1925 in 1926 je bil 5-krat član jugoslovanske reprezentance.
Na atletskem prvenstvu Jugoslavije leta 1924 je osvojil vse štiri naslove državnega prvaka v šprintih in štafeti (100 m, 200 m, 400 m in 4 × 100 m). Njegov športni razvoj v tekih na 100 m in 200 m je bil naslednji:
- 1922: 11,7 s / 25,0 s
- 1923: 11,1 s / 23,5 s
- 1924: 10,9 s / 23,6 s
- 1925: 11,2 s / 23,6 s
- 1926: 11,3 s (le na 100 m)
Njegov osebni rekord v teku na 400 metrov je znašal 52,8 sekunde, ki ga je dosegel leta 1925. Dvakrat je kot član štafete postavil državni rekord Jugoslavije, medtem ko mu več drugih rekordov ni bilo priznanih po takratnih pravilih.
V šprintu je vedno dosegal vrhunske rezultate v slovenski in jugoslovanski konkurenci, zato je že od leta 1923 skupaj s Stankom Perparjem osvajal visoka mesta na tekmovanjih po evropskih mestih v Avstriji, Poljski, Češkoslovaški, Nemčiji, Danski, Švedski in drugod. Bila sta prva slovenska šprinterja mednarodne veljave. Hinkov športni vzpon je dosegel vrhunec leta 1924, ko je na jugoslovanskem prvenstvu v septembru pometel s konkurenco in osvojil naslove v vseh štirih šprinterskih disciplinah. Kljub nesporni prevladi in statusu najhitrejšega moža v državi pa žal ni nastopil na Olimpijskih igrah v Parizu leta 1924. Mednarodni olimpijski komite (MOK) je namreč že takrat uveljavljal neizprosna pravila glede državljanstva. Po vsej verjetnosti, ker je bil Hinko pravno-formalno še vedno italijanski državljan, Jugoslavija po vsej verjetnosti vrhunskega atleta s ‘tujim’ potnim listom v Pariz preprosto ni smela poslati, športne oblasti pa tveganja za mednarodni škandal z Italijo niso želele prevzeti. Mednarodni olimpijski komite (MOK) je namreč že takrat uveljavljal neizprosna pravila glede državljanstva.*
———————————————————————————
*Opomba: Hinko Waltritsch je bil po letu 1920 formalno res italijanski državljan (izhajal je iz Julijske krajine, ki je po rapalski pogodbi pripadla Italiji), kasneje pa je pod fašizmom zaradi političnih pritiskov postal celo apatrid (oseba brez državljanstva). Kljub pravno-formalnemu italijanskemu državljanstvu je nastopal za reprezentanco Kraljevine SHS (Jugoslavije). To je bilo mogoče zaradi specifičnih zgodovinskih okoliščin in ureditve takratnega mednarodnega športa:
- Pravila mednarodnih športnih zvez so bila ohlapnejša
V dvajsetih letih mednarodne športne zveze (vključno z mednarodno atletsko zvezo IAAF) niso imele tako strogih birokratskih pravil glede potnih listov, kot jih poznamo danes. Ključno merilo za nastop v reprezentanci ni bil nujno potni list, temveč klubski status (registracija). Hinko je bil študent v Ljubljani in uradno registriran tekmovalec jugoslovanskega kluba ASK Primorje. Ker je bil član jugoslovanskega kluba, je po takratnih pravilih Lahkoatletske zveze Jugoslavije avtomatično izpolnjeval pogoje za izbor v državno selekcijo.
- Narodna pripadnost namesto državne
Po razpadu Avstro-Ogrske je bil šport na ozemlju novonastale Jugoslavije močno prepleten z idejo narodne emancipacije. Športne oblasti v Ljubljani in Zagrebu so rojake iz zamejstva (Trst, Gorica, Istra), ki so prebegnili ali prišli študirat v matično domovino, obravnavale kot polnopravne člane lastnega naroda. Če je bil nekdo Slovenec/Slovan, so ga jugoslovanske športne zveze z odprtimi rokami sprejele v reprezentanco, ne da bi od njega zahtevale uradne jugoslovanske dokumente, ki jih je bilo v kaotičnih poprečnih letih težko dobiti.
- Vprašanje potovanj in prehajanja meja
Športne izkaznice in skupni seznami: V tistem času so države športnikom na podlagi jamstev nacionalnih olimpijskih komitejev ali zvez pogosto izdale t. i. skupinske potne liste ali posebne vizumske izjeme za potovanja na tekmovanja.
Italijanski potni list: Kot študent v tujini (v Ljubljani) je sprva še lahko imel veljaven italijanski potni list, s katerim je potoval, tekmoval pa je za tisto državo, kjer je bil športno aktiven. Italijanske fašistične oblasti so šele sredi dvajsetih let (predvsem po letu 1925/1926) začele popolnoma zapirati meje in izvajati strogo politiko, zaradi katere je Hinko Valtrič kasneje tudi izgubil državljanstvo in postal apolid.
Lep primer: Švedska 1923
Kot zanimivost, kako zmedena je bila takratna mednarodna športna birokracija, priča podatek iz julija 1923, ko sta Hinko in njegov klubski kolega Stanko Perpar nastopila na veliki mednarodni tekmi v Malmöju na Švedskem. Ko je njuna mešana štafeta zmagala, so švedski organizatorji v uradni zapisnik Hinka Valtriča pomotoma zapisali kot Valtio iz Češkoslovaške. To nazorno kaže, da se takrat nihče ni poglabljal v uradne potne liste, dokler je bil atlet vrhunski in pravilno prijavljen preko kluba.
OLIMPIJSKE IGRE PARIZ 1924
Medtem ko so bile mednarodne športne zveze na navadnih mitingih in prvenstvih (kot je bilo potovanje na Švedsko) precej popustljive ter so zvestobo športnika vezale zgolj na klubsko registracijo, je imel Mednarodni olimpijski komite (MOK) že takrat izjemno stroga pravila glede državljanstva.
Neudeležba Hinka Waltritscha na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924, kljub temu da je bil tisto leto v življenjski formi in absolutni kralj jugoslovanskega šprinta, je posledica naslednjih dveh ključnih dejavnikov:
- Strogo olimpijsko pravilo o potnem listu
MOK je bil (in je še danes) utemeljen na striktnem zastopanju suverenih držav. Olimpijska listina je že takrat narekovala, da mora imeti vsak tekmovalec uradno in pravno-formalno državljanstvo države, pod katere zastavo nastopa.
- Jugoslovanski olimpijski komite (JOK) pravno ni mogel v Pariz prijaviti tekmovalca z italijanskim potnim listom.
- Vsak poskus njegove prijave pod zastavo Kraljevine SHS bi pomenil kršitev olimpijskih pravil, kar bi vodilo v diskvalifikacijo.
- Strah pred diplomatskim škandalom z Italijo
Odnosi med Kraljevino SHS in fašistično Italijo so bili v prvi polovici dvajsetih let (zaradi rapalske pogodbe, vprašanja Dalmacije, Istre, Reke, Notranjske in Julijske krajine ter z njo povezanih Slovencev) izjemno napeti in polni nezaupanja.
- Če bi jugoslovanska reprezentanca v Pariz uradno pripeljala italijanskega državljana, bi to Italija takoj izkoristila za mednarodni diplomatski incident. Fašistični režim bi to označil za provokacijo in kršitev meddržavnih pogodb, čemur se je vodstvo jugoslovanskega športa raje izognilo.
4 x državni prvak Kraljevine SHS (Jugoslavije) leta 1924: 100 m, 200 m, 400 m, štafeta 4 x 100 m
Prvak Slovenije:
1923: 400 m, štafeta 4 x 100 m
1924: 100 m, štafeta 4 x 100 m
1925: 200 m, štafeta 4 x 100 m
Rojeni s priimkom Waltritsch (eden na koncu pisan tudi kot Waltrič!) med 1. januarjem 1846 in 31. decembrom 1856. Poleg osebe še št. strani (Simon na str. 103). Vir: Abecedno kazalo k rojstni matični knjigi, Nadškofija Krka, župnija Šentjurij v Ziljski dolini (St. Georgen im Gailtal), Koroška, Avstrija https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich
Oče Simon Waltritsch: Rojstna in krstna knjiga: 17. oktober 1850, vrstica 1. Vir: Nadškofija Krka, župnija Šentjurij v Ziljski dolini (St. Georgen im Gailtal), Koroška, Avstrija https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich
Mama Marija Savšek por. Waltritsch: Rojstna in krstna knjiga: 31. avgust 1866, vrstica 2. Vir: Nadškofija Maribor, župnija Laško, https://data.matricula-online.eu/sl
Hinko Valtrič (Heinrich Waltritsch): Rojstna in krstna knjiga, vrstica 89. Vir: Nadškofija Maribor, župnija Laško, https://data.matricula-online.eu/sl
DRUŽINSKE FOTOGRAFIJE
Nevesta Marija Savšek (31. avg. 1866 – 19. sep. 1944) in ženin Simon Waltritsch (17. okt. 1850 – 2. nov. 1921). V: https://www.fondazionecarigo.it/ Foto: Enrico (Heinrich) Niggl, 1892
Portret Paole in Mimi (Marije) Waltritsch. V: https://www.fondazionecarigo.it/ Foto: Anton Jerkič, pribl. leta 1899. Opomba: Glede na rojstne podatke otrok je bolj verjetno, da gre za portret Paole (roj. 28. jun. 1893) in Serafina (roj. 3. sep. 1894). Fotografirano pribl. leta 1895.
Združeni obrtniški mojstri: “Promocija slovenske obrti v Trgovskem domu”, 1906. V: https://www.fondazionecarigo.it/ Foto: Weiss
Portret družine Waltritsch, 1907. V: https://www.fondazionecarigo.it/ Foto: Francesco (Franc) Weiss, Gorica, Italija. Otroci od leve: Paola (28. jun. 1893 – 4. maj 1958), Edi (23. jan. 1907 – 24. jul. 1961), Hinko (6. jul. 1901 – 18. feb. 1962) in Mimi (Marija, 8. dec. 1898 – ?; 16. feb. 1932 emigrirala v Buenos Aires, Argentina)
Portret Hinka Waltritscha na gugalnem konjičku. V: https://www.fondazionecarigo.it/ Foto: Francesco (Franc) Weiss, Gorica, Italija. 1907
Osnovna šola v Gorici pribl. med letoma 1900 – 1915. V: https://www.fondazionecarigo.it/
Portret Paole Waltritsch (28. jun. 1893 – 4. maj 1958), 10. jul. 1910. V: https://www.fondazionecarigo.it/ Foto: Weiss, Gorica, Italija
Hinko Waltritsch s kolesom in mlajši brat Edi na triciklu na dvorišču domače hiše v Ulici cipres (danes Ulica Duca d’Aosta), 1911. V: https://www.fondazionecarigo.it/
Portret Marija Savšek (por. Waltritsch), pred letom 1916. V: https://www.fondazionecarigo.it/
Portret Hinka Waltritscha, 1919. V: https://www.fondazionecarigo.it/
Notranje dvorišče gostilne “Pri kavalinu” (Al cavallino oz. “Pri konjičku”) s posledicami prve svetovne vojne, pribl. leta 192o. V: https://www.fondazionecarigo.it/
Waltritscheva hiša z gostilno “Pri kavalinu” leta 1920 s posledicami prve svetovne vojne, ulica “Via dei Cipresi”, Gorica, Italija. V: https://www.fondazionecarigo.it/
Portret Hinka Waltritscha, 1920. V: https://www.fondazionecarigo.it/
Portret Simona Waltritscha, pred letom 1921. V: https://www.fondazionecarigo.it/ Foto: Giordano Oblak, pred letom 1921
Portret Edija Waltritscha, 1924. 6. jul. 1901 – 18. feb. 1962. V: https://www.fondazionecarigo.it/ Foto: Giordano Oblak, pribl. leta 1924
Hinko Waltritsch na služenju vojaškega roka: “Skupinski portret vojakov kraljeve vojske”, 1927. V: https://www.fondazionecarigo.it/
Portret Cecilije Bertolin (kasneje por. Waltritsch), 1928. V: https://www.fondazionecarigo.it/
Portret Edija Waltritscha, pribl. 1930. 6. jul. 1901 – 18. feb. 1962. V: https://www.fondazionecarigo.it/ Foto: Giordano Oblak, pribl. leta 1930
Nevesta Cecilija Bertolin ( 21. apr. 1905 – 25. maj 1978) in ženin Hinko Waltritsch (6. jul. 1901 – 18. feb. 1962), 1931 . V: https://www.fondazionecarigo.it/ Foto: Giordano Oblak
Ljubljanski derby: poezija v nogometu. V: https://zgodovinanadlani.si/ , 22. sep. 2021
Sverige idrottspel, Göteborg 1923
Opombe: Malmö, 18. julij 1923: Pri rezultatu štafete 4 x 100 m (“400 m. relais”) je Stanko Perpar zapisan samo kot Stanko, Hinko Valtrič pa kot
Valtio, Tchécoslovaquie: “400 m. relais. – 1. Equipe mixte (Cassel et Lindstrom, Stockholm, Valtio,
Tchécoslovaquie, et Stanko, Yougoslavie, 45 s 4/5«. Prav tako gre pri atletu “Valtio, Tchécoslovaquie” po vsej verjetnosti za Hinka Valtriča, tudi Jugoslovana, Perparjevega sotekača iz ASK Primorje.
Slovenska športna društva (na tržaškem in goriškem) od 1869 do danes. V: https://old.slosport.org/
Pogovor in elektronska korespondenca z Alešem Waltritschem, Hinkovim vnukom.
KNJIGE:
- WALTRITSCH, Marko: Album, 2002. [Knjiga s podatki o rodbini Waltritsch, obogatena z mnogimi fotografijami in dokumenti].
- KRAGELJ, Mirko, 1926: Ljubljanski derby / slehernemu ljudožrcu v nogobrcu, posvetil v razvedrilo srcu Lojze Popek. [Ljubljana: samozaložba]. (Gre za hudomušno pesem o rivalstvu med nogometnima moštvoma Ilirije in Primorja. Valtrič je omenjen na str. 10-11.)https://zgodovinanadlani.si/ljubljanski-derby/
- BABIČ, Davorin, 1959: Zgodovinski pregled razvoja atletike v Sloveniji do leta 1941 : [diplomsko delo]. Ljubljana: [D. Babič].
- Jugoslovenska atletika : 1921-1971, Beograd. 1971. Dosegljivo v knjižnicah: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/2455729
- Enciklopedija fizičke kulture.1: A-O, 1975, Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod.
- Enciklopedija fizičke kulture. 2: P-Ž : dodatak i rezultati, 1977. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod, Grafički zavod Hrvatske.
- Enciklopedija Jugoslavije. 1, A-Biz., 1983 [i.e.1985]. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod. Ljubljana : Mladinska knjiga. [str. 332-333 (Atletika), 336 (Slovenija). Encikl. je v slovenskem jeziku.]
- ŠUGMAN, Rajko, 1997. Zgodovina svetovnega in slovenskega športa. Ljubljana: Fakulteta za šport.
………………………………………………………………
[Poglavje “Akademski športni klub Primorje 1920-1941” na str. 74-94] Dosegljivo na: UL, Filozofska fakulteta Ljubljana, sign.: OHK-Zgodovina, ZGO PAVLIN Tomaž H 176; IN: 43000034080
………………………………………………………………
- 85 let slovenske atletike : 1920-2005, 2006. Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.
………………………………………………………………..
- GAJIĆ, Ljubiša, 2017: Zlatna knjiga jugoslovenske atletike. Jagodina: Atletski klub »Vožd«.
Dosegljivo: NUK: sign.: glavno skladišče II 732924; IN: 201814708
………………………………………………………………………….
- GAJIĆ, Ljubiša, 2018: Razvoj rekorda Jugoslavije u atletici. Jagodina: Atletski klub »Vožd«.
Dosegljivo: NUK: sign.: glavno skladišče I 772064; IN: 202000408
…………………………………………………………………………………
- GAJIĆ, Ljubiša, 2020: Enciklopedija jugoslovenske atletike. Jagodina: Atletski klub »Vožd«.
Dosegljivo v knjižnicah: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/22390025#full
……………………………………………….
- Sledi odličnosti : Atletska zveza Slovenije : 100 let slovenske atletike, 2021. Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.
…………………………………………..
…………………………………………..
- PAVLIN, Tomaž, 2024. Izbrana poglavja iz obče in domače zgodovine športa. Ljubljana : Založba Univerze. Dosegljivo na: https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/714/1092/11174
………………………………………..
ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI
Članki po letu 1945:
MLINAR, Simon (= Miran Sattler): Stare oštarije na Goriškem : “Pri konjičku” v Gorici. V: Nedeljski dnevnik, Let. 10, št. 131 (16. maj 1971), 138 (23. maj 1971), 145 (30. maj 1971), 152 (6. jun. 1971) , 159 (13. jun. 71), 166 (20. 6. 1971) in 173 (27. jun. 1971) na straneh 8. Članki so opremljeni tudi s fotografijami Hinka Waltritscha.
////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [1. del] : prvi poizkusi in prvi uspehi atletike v Sloveniji : (1920-1924). V: Naša atletika, Let. 1, št. 4, apr. 1955, str. 69-74.
VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenhttps://accounts.google.com/b/0/AddMailServiceske atletike : [2. del] : l. 1925 – začetek vzpona slovenske atletike. V: Naša atletika, Let. 1, št. 5, maj 1955, str. 96-100.
VAHTAR, Zdeno: Gradivo za zgodovino slovenske atletike : [3. del] : l. 1926 – višek predvojne slovenske ženske atletike. V: Naša atletika, Let. 1, št. 6-7, jun.-jul. 1955, str. 126-131. Opomba: Gradivo za zgodovino slovenske atletike ima sicer 18 delov.
Dosegljivo v knjižnicah:
NUK: COBISS ID=270397699; signatura: DS II 117955; zaloga letnikov: 1955-1962 https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/nuk/270397699#full
Fakulteta za šport UL – knjižnica: nepopolna zaloga je v skladišču
Narodna biblioteka Srbije [zaloga: https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/data/cobib/55359244/nbs ]; Fakultet sporta i fizičkog vaspitanja, Beograd [zaloga: https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/data/cobib/55359244/difbg]; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport / Knjižnica [zaloga: gradivo je v skladišču]; NUK [zaloga: Let. 1: 1955, št. 1-7; Let. 2: 1956, št. 1-12; Let. 3: 1957. št. 1-4/12; Let. 4: 1958: št. 1-8, 10-12; Let. 5: 1959: št. 1-8; Let. 6: 1960: št. 1-4; Let. 7: 1961: št. 1/4 – 7/8: Let. 8: 1962: št. 1-7; sign.: dislocirano skladišče Leskoškova II 117955; COBISS-ID: 8826634]
ROŽMAN, Marko: 85 let atletike v Sloveniji. V: 85 let slovenske atletike : 1920-2005, 2006, str. 5-8.
ROŽMAN, Marko: Slovenska atletika 1887-2005. V: 85 let slovenske atletike : 1920-2005, 2006, str. 9.
PAVLIN, Tomaž: Primorska omladina noče stati ob strani : (Primorci in šport v Ljubljani 1920-1941). V: : Migracije in slovenski prostor od antike do danes , 2010, str. 328-345. Dostopno na naslovu: https://sistory.si/media/legacy/publikacije/38001-39000/38499/migracije_slovenski_prostor_od_antike.pdf
PAVLIN, Tomaž: Razvoj atletike na Slovenskem do leta 1945. V: Sledi odličnosti : Atletska zveza Slovenije : 100 let slovenske atletike, str. 16-39 , 2021.
PAVLIN, Tomaž: LASK (Ljubljanski akademski sportni klub): pozabljena zgodba »akademikov« – športnikov ob stoletnici ljubljanske univerze. V: Šport : revija za teoretična in praktična vprašanja športa, Let. 67, št. 1/2, 2019, str. 227-235. Opomba: O Hinku Valtriču na str. 233.
PAVLIN, Tomaž: “Vsa Ljubljana se vznemirja —” : prispevek zamejskih športnikov emigrantov k razvoju slovenskega športa v matici med obema svetovnima vojnama. V: Šport : revija za teoretična in praktična vprašanja športa, Letn. 71, št. 3/4, 2023, str. 224-236. Opomba: Fotografija vhoda na stadion S. K. Primorja za Bežigradom v Ljubljani in fotografija Stanka Perparja: Helsingborg, Švedska, 14. 7. 1923 na str. 228.
Članki pred letom 1945 (do vključno leta 1926):
1922
Otvoritev igrišča S. K. Primorje v Ljubljani : nogometne tekme in lahkoatletični miting. V: Sport, Let. 3, št. 13, 26. avg. 1922, str. 101-102. Dostopno na naslovu:
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBQ52AKD
[Tekmovanja ob otvoritvi igrišča so bila 11. in 12. avg. 1922. Perpar: tek na 100 m – 1. mesto (11,6 s – nov slovenski rekord; v predtekmovanju 11,5 s), Valtrič 2. mesto: 11.7 s; tek na 200 m – 1. mesto (25 s), Valtrič 2. mesto [“Valtrič izžreba skupen predtek s Perparjem ter kolegijalno pusti lažirati svojemu klubovemu tovarišu.”]; štafeta 4 x 100 m – 1. mesto (Perpar-Špicer-Korošič-Valtrič; 48,1 s)]
……………………………………..
Meeting za lahkoatletično prvenstvo Jugoslavije dne 9. in 10. sept. v Zagrebu. V: Jutro, Let. 3, št. 217, 13. sep. 1922, str. 2. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ASFH6DGE
[»Prvič da startajo Slovenci na meetingu za prvenstvo Jugoslavije, a vendar so se dobro plasirali, zlasti je omeniti nepričakovano senzacijonalno zmago Perparja nad Popovičem […]; Perpar: tek na 100 m – 1. mesto (11,3 s – slovenski rekord); tek na 200 m – 1. mesto (23,6 s – slovenski rekord); »Štafeta Primorja (Perpar — Devetak — Miani — Valtrič), kateri so zagrebški listi prerokovali zmago, ni nastopila.«]
………………………
Sportni teden 1922 : lahkoatletične tekme. V: Jutro, Let. 3, št. 227, 24. sep. 1922, str. 2. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K86OGID
[Tekmovanja so se pričela 24. sep. 1922. Perpar: tek na 100 m – 1. mesto (11,2 s – slovenski rekord), 2. Valtrič ]
………………………………
Sportni teden 1922 : lahka atletika : rokomet. V: Jutro, Let. 3, št. 228, 26. sep. 1922, str. 2. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BLGV87PZ
[Tekmovanja so potekala 24. sep. 1922. Perpar: tek na 200 m – 1. mesto (24,4 s), 2. Valtrič; olimpijska štafeta (100 + 200 + 400 + 800) – 3. mesto s Primorjem]
1923
Les Meetings Internationaux Suédois. V: L’Auto, Let. 24, št. 8259, 27. jul. 1923, str. 4. Dostopno na naslovu: https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k4629357d/f4.item
[Tekmovanje je bilo 16. jul. 1923 v Helsingborgu (Perpar 3. na 100 m in 2. na 200m), v Halmstadu 17. jul. (Perpar ni omenjen) in 18. jul. v Malmöju (Perpar 2. na 100 m in 2. na 200 m, Valtrič 3. na 200 m; v štafeti 4 x 100 m – 1. mesto – 45 4/5 s kot mednarodna mešana ekipa s Perparjem in Valtričem proti ekipi Malmöja). Pri poročanju so pomote. Valtrič je zapisan kot “Valtio (Tchecoslovaquie), Perpar nekje samo kot Stanko (Yougoslavie)]
1924
Krasen uspeli naših lahkoatletikov v Brnu : stafeta S. K. Primorja dobi srebrn pokal »Moravskih Novin«. V: Jutro, Let. 5, št. 125, 27. maj 1924, str. 6. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H6Q9IWO0
[Tekmovanje je potekalo 25. maja 1924. »V hudi mednarodni konkurenci so v stafetnem teku skozi Brno 7 x 300 m dospeli kot prvi na cilj v rekordnem času 5:21.3 ter s tem dobili srebrn pokal brnskega lista »Moravske Noviny«.«]
… ………………………..
Naši lahkoatleti v Brnu [portreta Hinka Valtriča in Stanka Perparja]. V: Jutro, Let. 5, št. 126, 28. maj 1924, str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M36BRUYX
[Tekmovanje je potekalo 25. maja 1924. »Perpar efektno lovi Moravsko Slavijo ter odda kot prvi palico zadnjemu tekaču Valtriču, ki izgubi sicer v prvih metrih zadnjega dela proge nekaj na terenu, vendar pa kljub vsem naporom zadnjih tekačev praške Slavije Karela, ki drži češki rekord na 400 m, in Moravske Slavije Juraneka dospe kot prvi na cilj v rekordnem času 5:21.3.« Pod portretoma pa: »Dva naša najboljša tekača S. K. Primorja, ki sta največ pomogla do krasnega uspeha v Brnu.«]
…………………………………………………………………………………………
Moško in žensko lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije. V: Jutro, Let. 5, št. 203, 28. avg. 1924, str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ARFG5NJ1
[Napoved prvenstva za 30. in 31. avg. 1924 na igrišču S. K. Ilirije v Ljubljani. »Za ta tekmovanja so se prijavili najboljši jugoslovanski lahkoatleti, med njimi naši olimpijci Spahić, Ferkovič, dr. Narančič, Gašpar in Perpar […]. Osobito napeta borba bo pri teku na 100 in 200 m. Dosedanjemu prvaku Perparju bodo ogrožavali prvenstvo njegov klubski tovariš Valtrič, bivši jugoslovanski prvak in rekorder Metz ter olimpijonik Spahić.«]
………………………………………………………………………………………………………
Lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije : 4 novi jugoslovenski damski in 1 novi slovenski damski rekord. V: Jutro, Let. 5, št. 206, 31. avg. 1924, str. 5. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QUM4K3UC
[Prvenstvo je bilo 30. in 31. avg. 1924 na igrišču S. K. Ilirije v Ljubljani. V finale v tekih na 100 in 200 m sta se uvrstila Stanko Perpar in Hinko Valtrič, ki se je uvrstil tudi v finale teka na 400 m.]
…………..
Lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije : prvak jugoslavije Hašk. V: Jutro, Let. 5, št. 207, 2. sep. 1924, str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KPJL4N9T
[Prvenstvo je bilo 30. in 31. avg. 1924 na igrišču S. K. Ilirije v Ljubljani. Hinko Valtrič je bil absolutni prvak Jugoslavija v hitrih disciplinah.
31. sep.: tek na 100 m: Valtrič 1. mesto (11,4 ), Perpar– 2. mesto; tek na 200 m: Valtrič 1. mesto (23,6 ), Perpar – 2. mesto; štafeta 4 x 100 m – 1. mesto (46,1); tek na 400 m: Valtrič 1. mesto (53,6)]
……………………………………
Prvenstvo Slovenije za leto 1924. v moški in ženski lahkoatletiki. V: Jutro, Let. 5, št. 216, 13. sep. 1924, str. 6. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MB8LQUCA
[Napoved prvenstva za 13. in 14. sep. na igrišču S. K. Ilirije v Ljubljani.]
……………………..
Lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo Slovenije : trije novi jugoslovenski in trije novi slovenski rekordi. V: Jutro, Let. 5, št. 217, 14. sep. 1924, str. 9. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9MJ15ZNR
[Prvenstvo je potekalo 13. in 14. sep. na igrišču S. K. Ilirije v Ljubljani. Valtrič se je uvrstil v finale v vseh hitrih disciplinah.]
…………………….
Lahkoatletska prvenstva Slovenije. V: Jutro, Let. 5, št. 219, 17. sep. 1924, str. 6. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ILGUM7M
[Prvenstvo je potekalo 13. in 14. sep. na igrišču S. K. Ilirije v Ljubljani. Valtrič: tek na 100 m – 1. mesto (10,9 – jugoslovanski rekord ni priznan, ker sta merili samo dve štoparici); tek na 200 m – 1. mesto (24,3); tek na 400 m – 3. mesto; štafeta 4 x 100 m – 1. mesto s Primorjem]
……………………………………..
Nacijonalni miting S. K. Primorja. V: Jutro, Let. 5, št. 242, 14. okt. 1924, str. 6. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MFEF9CS
[Potekal je 11. in 12. okt. 1924. 12. okt.: Perpar: troskok – 1. mesto (11,52 m); »stafeta 100 + 200 + 300 + 400 m: 1. Primorje (Weibl, Koch, Perpar, Valtrič – 2.09). 2. Primorje II. (100 m handicapa)«]
1925
Propagandna stafeta skozi Ljubljano za prehodno darilo «Jutra» : lep uspeh teka. V: Jutro, Let. 6, št. 127, 3. jun. 1925, str. 6. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VLSKK2GS
[Štafeta je potekala na binkoštni ponedeljek, 1. jun. 1925. »Pri Prešernovem spomeniku preda Valtrič (Pr. I) palico že 30 m pred Hartmanom (Lask), sledita Ilirija in Primorje II, ki vedno bolj zaostajata.« […] Na zadnji progi pošta – Nunska cerkev poveča dr. Perpar v krasnem finishu razdaljo med Primorjem I. in Laskom za nadaljnih 10 m ter reže cilj v času 4:49.6 ob burnem odobravanju občinstva.«]
…………………….
Lahkoatletski miting med Češkoslovaško in Jugoslavijo : dva nova svetovna rekorda : častni rezultati Jugoslovenk. V: Jutro, Let. 6, št. 160, 12. jul. 1925, str. 6. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WNP0N4H0
[Miting je bil 11. jul. 1925. Valtrič in Perpar reprezentanta. »Med damskimi točkami se je vršil tudi moški izbirni miting v tekih na 100 m in 5000 m in v metu kopja za reprezentanco, ki odide na Dunaj.« Perpar: tek na 100 m – 1. mesto (11,2 s), Valtrič ( 2. mesto)]
……………………………
Službene objave LLAP : (Nadaljevanje seje u. o. dne 20. julija). V: Jutro, Let. 6, št. 192, 20. avg. 1925, str. 6. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FMC48PH2
[»Vzame se na znanje dopis S. K. Primorja, v katerem naznanja, da je spremenil svoj naslov v Akademski Športni klub Primorje in da se je Ljubljanski Akademski Športni klub fuzioniral z novim klubom.« […] Verificirajo se sledeči slovenski rekordi, postavljeni na propagandnem nacijonalnem mitingu S. K. Ilirije, dne 11. junija: […] tek na 400 m: 52,8 sek po Valtrič Hinku (S. K. Primorje).” ]
…………………………………..
Lahkoatletsko prvenstvo LLAP. V: Jutro, Let. 6, št. 192, 20. avg. 1925, str. 6. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FMC48PH2
[»Ljubljanski lahkoatletski podsavez ponovno objavlja razpis damskega in moškega lahkoatletskega mitinga za prvenstvo Ljubljanskega lahkoatletskega podsaveza, ki se vrši v dneh 29. in 30. avgusta na igrišču A. S. K. Primorje, Dunajska cesta. Začetek oba dneva ob 15. uri.«]
………………
Službene objave LLAP. V: Jutro, Let. 6, št. 197, 26. avg. 1925, str. 6. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SDNN7JLH
[»JLAS javlja, da se jugoslovenska lahkoatletska reprezentanca najbrže udeleži lahkoatletskega mitinga Češkoslovaška : Poljska v Varšavi dne 6., 7. in. 8. septembra. Program tekmovanja je sledeči: Teki 100, 200, 400, 1500, 5000 m; štafeta 100 X 200 X 400 X 800 (eventuelno 4 X 100), skoki v višino, v daljavo in ob palici, meti diska, krogle, kopja. Naš tim bo sestavljen iz 14 atletov in enega spremljevalca, reprezentan ta saveza. V vsaki točki lahko nastopita od vsake narodnosti po dva tekmovalca. Klasifikacija mest: prvo mesto 6 točk, nadaljna mesta 5, 4, 3, 2, 1 točka, štafeta 5, 3, 1 točka. Poljski lahkoatletski savez plača stroške potovanja na Poljskem, II. razred brzovlak in za pet dni vštevši 3 dni tekmovanja. dnevno za osebo 50 franc. frankov, odnosno stanovanje in prehrano v naravi. Potovalo se bo najbrže po progi Zagreb-Dunaj-Krakov-Varšava.«]
…………………………..
Lahkoatletsko prvenstvo kraljevine SHS. V: Jutro, Let. 6, št. 198, 27. avg. 1925, str. 6. Dostopno na naslovu:
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YX67U7FA
[»Dne 12. in 13. septembra se vrši v Vel. Bečkereku (danes Zrenjanin v: Banat,Vojvodina, Srbija) ob 15. uri lahkoatletski miting za »Prvenstvo kraljevine SHS za 1. 1925. za gospode in dame, s sledečim sporedom […]«]
…………………………………………..
Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije : dva nova slovenska rekorda. V: Jutro, Let. 6, št. 201, 30. avg. 1925, str. 4. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YUNKBT0G
[Predteki. 29. avg.: Perpar: tek na 100 m v svoji skupini – 1. mesto (11,1 s); tek na 200 m v svoji skupini – 1. mesto (23,8 s); Valtrič se je v obeh tekih uvrstil v finale]
…………………………………….
Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije : prvak v moški lahkoatletiki Primorje : prvak v ženski lahkoatletiki Ilirija. V: Jutro, Let. 6, št. 202, 1. sep. 1925, str. 5. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6DJYAVAM
[Prvenstvo je bilo 29. in 30. avg. 1925 na igrišču A. S. K. Primorja na Dunajski cesti v Bežigradu v Ljubljani. 30. avg.: Valtrič: 400 m: 1. mesto – 53,9; 200 m: 1. mesto; štafeta 4 x 100 m – 1. mesto (47,8 s); Perpar: skok v daljino – 1. mesto (6,14 m – nov slovenski rekord); troskok – 1. mesto 12,115 m – nov slovenski rekord); štafeta 4 x 100 m – 1. mesto (47,8 s)]
1926
Lahkoatletski miting Zagreb – Ljubljana. V: Jutro, Let. 7, št. 134, 15. jun. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OAVVZ1IU
[Miting se je odvijal 13. jun. 1926 v Zagrebu. “Ljubljana postavi po Zupanu (Ilirija) v kladivu, Slapničarju (Primorje) v teku na 5000 m in v štafeti 4 x 100 m: dr. Perpar (Pr.), Stepišnik (li), Weibl, Valtrič (oba Pr.) tri nove jugoslovenske rekorde in v skoku v višino, metu diska in metu krogle po Lojku (Jadran), Slamiču H. (Pr.) in Zupanu (II.) tri nove slovenske rekorde; Jakupič (Hašk) zmaga pri troskoku z novim rekordnim rezultatom. Častni poraz Ljubljane, ki doseže 60 točk napram Zagrebu (82 točk). […] Najinteresantnejša točka vsega mitinga je bila štafeta 4 x 100, kjer je Ljubljana v postavi dr. Perpar, Stepišnik, Weibl, Valtrič odnesla sigurno zmago v času novega jugoslovenskega rekorda 44.8, 2 m pred zagrebško štafeto: Modec, Jamnickv, Schlesinger, Spahič. Dr. Perpar izgubi malenkost na terenu; razliko poveča slaba predaja s Stepišnikom. Naskok Jamnickijev znaša pri predaji Stepišnik Weibl že ca 4 m. \Veibl
v krasni predaji z Valtričem zmanjša naskok zagrebške štafete na 2 m. Situacija izgleda izgubljena. Valtrič efektno lovi Spahiča; pri 50 m je v isti višini z njim. Borba med obema traja do 80 m, kjer se Valtrič odtrga in v krasnem finishu reže cilj 2 m pred Spahičem.”]
……………………….
Jugoslavija – Poljska. V: Slovenski sport, Let. 1, št. 20, 15. jul. 1926, str. 4. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EU95GV8A
[Tekmovanja so bila 10. in 11. jul. 1926. »Ljubljana postavi po Zupanu (Ilirija) v kladivu, Slapničarju (Primorje) v teku na 5000 m in v štafeti 4 x 100 m: dr. Perpar (Pr.), Stepišnik (Il.), Veibl, Valtrič (oba Pr.) tri nove jugoslovenske rekorde.« Valtrič je kot reprezentant tekmoval v štafeti 4 x 100 m in v štafeti 100 x 200 x 300 x 400]
………………….
Sportni dan v Celju. V: Slovenski sport, Let. 1, št. 22, 29. jul. 1926, str. 4. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YXYUX0KP
[Sportni dan je bil 25. jul. 1926. »SK Celje je priredil v nedeljo sportni dan, za katerega je vladalo splošno zanimanje. Dopoldan ob 11. uri se je vršila stafeta po mestu, pri kateri je izven konkurence zmagala stafeta ASK Primorja v času 2 : 46.2. […]« Dr. Perpar posamezno: tek na 100 m – 2. mesto]
…………………
Moško prvenstvo Ljubljanskega Lahkoatletskega Podsaveza za leto 1926. V: Jutro, Let. 7, št. 190, 20. avg. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA
[Napoved prvenstva za 21. in 22. avg. 1926. Omenjeni favoriti: “ASK Primorje dominira v tekih s
svojimi znanimi tekači dr. Perparjem, Valtričem, Weiblom, Močanom, Vidicom, Slapničarjem itd. […]”]
…………………………………..
ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). V: Jutro, Let. 7, št. 191, 21. avg. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1
[Napoved lahkoatletskega prvenstva za 21. avgust 1926. Sklic zbora tekmovalcev.]
……………….
Moško lahkoatletsko prvenstvo LLAP. V: Jutro, Let. 7, št. 192, 22. avg. 1926, str. 4. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42
[Prvenstvo je potekalo 21. in 22. avg. 1926. 21. avg.: Dosežki dr. Perparja: tek na 100 m – 1. mesto (11 s – »izenačen jugorekord«; tek na 200 m – 1. mesto (24 s). Manjkal je Valtrič.]
……………………………….
Tekmovanje za moško prvenstvo LLAP : borba še ni odločena. V: Jutro, Let. 7, št. 193, 24. avg. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI
[Prvenstvo je potekalo 21. in 22. avg. 1926. 22. avg.: Dosežki dr. Perparja: »Absolvirale so se še preostale točke programa, kot prva točka pa je prišel na vrsto finalni tek na 200 m, čigar ponovitev se je odredila radi anulacije te točke. Izidi v poedinih točkah so sledeči: Finale 200 m: 1. Weibl 33.7 (?!?, op. G. K.), 2. dr. Perpar (oba Primorje). Startala sta samo ta dva tekmovalca.«; skok v daljino – 1. mesto (6,19 m); štafeta 4 x 100 m – 1. mesto (46, 2 s).” Manjkal je Valtrič.]
……………….
Lahkoatletska prvenstva Slovenije za leto 1926 : atleti Ilirije Gregorka, Režek in Gaberšek izboljšajo tri slovenske rekorde, dr. Perpar izenači na 100 m jugoslov. rekord : nepravilno postopanje jurije. V: Slovenski sport, Let. 1, št. 26, 26. avg. 1926, str. [1-2]. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YADRZSNY
[Prvenstvo je potekalo 21. in 22. avg. 1926. Dosežki dr. Perparja: tek na 100 m – 1. mesto 11 s – »izenačen jug. rekord«); »200 m finale: 1. Stepišnik 24, 2. Weibl, 3. Živanović.« (drugačen podatek kot v Jutru, 193, 24. 8. 1926, str. 5; op. G. K.); skok v daljino – 1. mesto (6,19 m); štafeta 4 x 100 m – 1. mesto (46,2 s).” Manjkal je Valtrič.]
……………………………
Lahkoatletsko državno prvenstvo. V: Jutro, Let. 7, št. 205, 7. sep. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MFVRX7VM
[Prvenstvo je potekalo 4. in 5. sep. 1926 v Zemunu (zdaj del Beograda), Srbija. Slovenski lahkoatleti niso startali.]
………………………
Službene objave LLAP. V: Jutro, Let. 7, št. 213, 16. sep. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MAUX2IBM
[Razglasitev prvakov v posameznih lahkoatletskih panogah za leto 1926; LLAP (Ljubljanski lahkoatletski podsavez) je razpisal za 16. in 17. okt. 1926 lahkoatletski dvomatch s programom med SK Ilirijo in ASK Primorjem. Valtrič ni omenjen.]
………………………………….
Službene objave LLAP. V: Jutro, Let. 7, št. 214, 17. sep. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LROUP28V
[Verifikacija rekordov: “Štafeta 100 x 200 x 300 x 400 m državna reprezentanca SHS (Valtrič, Jamnicky, dr. Perpar, Močan) v Varšavi 11. julija 1926; štafeta 4 x 100 m: podsavezna reprezentanca Ljubljane (dr. Perpar, Stepišnik, Weibl, Valtrič) 44.8 sek. — vse pri medmestnem matchu Zagreb : Ljubljana dne 13. VI. 1926. v Zagrebu]
……………………….
Nacionalni miting ASK Primorje. V: Jutro, Let. 7, št. 230, 6. okt. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H58QMCMI
[Miting je potekal 3. okt. 1926. »Primorje pa je moralo resignirati (je pogrešalo, op. G. K.) na nekaj svojih najboljših moči, predvsem na znana internacijonalca dr. Perparja in Valtriča, ,[…].«]
………………………………….
Lahkoatletski dvomatch Ilirija : Primorje. V: Jutro, Let. 7, št. 238, 15. okt. 1926, str. 5. Dostopno na naslovu:
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NDMSOPU4
[Napoved dvomatcha za 16. in 17. okt. 1926. Razpored tekmovanja. V ekipi Primorja tudi dr. Perpar. “Kakor vidimo, mora tudi sedaj Primorje resignirati na svojega izbornega sprinterja in štiristometraša Valtriča, ki se nahaja pri vojakih, ojačen pa je nekoliko v metih z nastopom Vukmanoviča in Podobnika.”]