GJURAN, Jožef

Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. V Murski Soboti je po končani osnovni šoli opravil štiri razrede nižje gimnazije kot gojenec katoliškega dijaškega zavoda Martinišče. Ostale razrede višje gimnazije je opravil na tretji državni realni gimnaziji v Ljubljani in se vpisal na bogoslovje v Mariboru. Mašniško posvečenje je prejel 9. julija 1939. Sledile so kaplanske službe v Zrečah, Črensovcih, Alsósagu na Madžarskem in pri Sv. Benediktu v Kančevcih. Proti koncu leta 1946 je bil imenovan za vikarja namestnika v Bogojini, leta 1951 za tamkajšnjega župnijskega upravitelja in 1956 za župnika. Gjuran je opravljal službo vodenja bogojinske župnije trideset let, vse do 1986. leta, ko se je zaradi težav z zdravjem upokojil. Naselil se je v domači hiši v Gomilicah in kot upokojeni duhovnik pomagal pri bogoslužju v turniški župniji. Umrl je v bolnišnici, star 77 let.

Delo Jožefa Gjurana je pomembno predvsem zaradi opremljanja Plečnikove cerkve v Bogojini. Osebno je poznal mojstra arhitekta Jožeta Plečnika in se z njim dogovarjal o notranji opremi cerkve. Opremljanje cerkve v Bogojini je trajalo več desetletij.

O tem piše Gjuran sam v svojih prispevkih, ki jih je objavljal v katoliškem zborniku Stopinje. Tako npr. v dveh prispevkih Spomini na Plečnika in Spomini in zgodbe o Plečniku . Cerkev je bila namreč ob svoji dograditvi leta 1927 skoraj prazna, opremljanje pa je iz neznanih razlogov za skoraj tri desetletja zastalo. Šele z Gjuranovim prihodom v Bogojino so se stvari spremenile. Po Plečnikovih načrtih je nastal glavni oltar iz lesa, ki ga je izdelal lokalni mizarski mojster Jožef Petek. Opremljen je bil z lončarskim okrasjem lončarjev iz domače in sosednjih vasi. Gjuran je naročil poslikavo križevega pota, ki jo je naredil akademski slikar Janez Mežan, in še vrsto drugih stvari, npr. lestence itd. O tem nam priča tudi sam Plečnik, ki je 14. junija 1956 Gjuranu sporočil: »Ne morem si popolnoma ustvariti sliko – eventuelni sistem razsvetljave Vaše cerkve. Človeka najdejo včasih najboljše misli v temi. Zato ni izločeno, da bi vam v dogledni dobi te ali one vrste poskus ustvaril, da bi ga mogli  v Vaši krajini uporabiti tako v Božjo čast, kot v korist domačim. – Težko mi je, ker ne morem imeti osebni dogled na oltar…«. Pismo je v svojem prispevku o Plečniku v okviru Košičevih dnevov leta 2017 navedel sedanji bogojinski župnik Stanislav Zver.

Poleg omenjenega dela je bil Gjuran znan tudi kot ljubiteljski slikar in pisec šaljivih zgodb v prekmurskem narečju. Slikal je akvarele z motivi preprostega kmečkega življenja in Plečnikove cerkve v Bogojini. Zgodbe je objavljal v zborniku Stopinje. Ob desetletnici njegove smrti leta 1999 so izšle tudi v knjigi. Za objavo jih je zbral in uredil Marjan Žerdin. Med naslovi so Spomin na férmo, Plivánušov kočiš Marko, Matjaš pa Miška sta odila vogledi, Husár Ferenc in druge.

Maja 2025 so v vaškem domu v Gomilici odprli prenovljeno spominsko sobo s portreti znanih vaščanov, med katerimi je tudi Jožef Gjuran.

Besedilo je pripravil Marko Vugrinec. Njegov zapis hrani arhiv PiŠK Murska Sobota.