GJURAN, Jožef

Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. V Murski Soboti je po končani osnovni šoli opravil štiri razrede nižje gimnazije kot gojenec katoliškega dijaškega zavoda Martinišče. Ostale razrede višje gimnazije je opravil na tretji državni realni gimnaziji v Ljubljani in se vpisal na bogoslovje v Mariboru. Mašniško posvečenje je prejel 9. julija 1939. Sledile so kaplanske službe v Zrečah, Črensovcih, Alsósagu na Madžarskem in pri Sv. Benediktu v Kančevcih. Proti koncu leta 1946 je bil imenovan za vikarja namestnika v Bogojini, leta 1951 za tamkajšnjega župnijskega upravitelja in 1956 za župnika. Gjuran je opravljal službo vodenja bogojinske župnije trideset let, vse do 1986. leta, ko se je zaradi težav z zdravjem upokojil. Naselil se je v domači hiši v Gomilicah in kot upokojeni duhovnik pomagal pri bogoslužju v turniški župniji. Umrl je v bolnišnici, star 77 let.

Delo Jožefa Gjurana je pomembno predvsem zaradi opremljanja Plečnikove cerkve v Bogojini. Osebno je poznal mojstra arhitekta Jožeta Plečnika in se z njim dogovarjal o notranji opremi cerkve. Opremljanje cerkve v Bogojini je trajalo več desetletij.

O tem piše Gjuran sam v svojih prispevkih, ki jih je objavljal v katoliškem zborniku Stopinje. Tako npr. v dveh prispevkih Spomini na Plečnika in Spomini in zgodbe o Plečniku . Cerkev je bila namreč ob svoji dograditvi leta 1927 skoraj prazna, opremljanje pa je iz neznanih razlogov za skoraj tri desetletja zastalo. Šele z Gjuranovim prihodom v Bogojino so se stvari spremenile. Po Plečnikovih načrtih je nastal glavni oltar iz lesa, ki ga je izdelal lokalni mizarski mojster Jožef Petek. Opremljen je bil z lončarskim okrasjem lončarjev iz domače in sosednjih vasi. Gjuran je naročil poslikavo križevega pota, ki jo je naredil akademski slikar Janez Mežan, in še vrsto drugih stvari, npr. lestence itd. O tem nam priča tudi sam Plečnik, ki je 14. junija 1956 Gjuranu sporočil: »Ne morem si popolnoma ustvariti sliko – eventuelni sistem razsvetljave Vaše cerkve. Človeka najdejo včasih najboljše misli v temi. Zato ni izločeno, da bi vam v dogledni dobi te ali one vrste poskus ustvaril, da bi ga mogli  v Vaši krajini uporabiti tako v Božjo čast, kot v korist domačim. – Težko mi je, ker ne morem imeti osebni dogled na oltar…«. Pismo je v svojem prispevku o Plečniku v okviru Košičevih dnevov leta 2017 navedel sedanji bogojinski župnik Stanislav Zver.

Poleg omenjenega dela je bil Gjuran znan tudi kot ljubiteljski slikar in pisec šaljivih zgodb v prekmurskem narečju. Slikal je akvarele z motivi preprostega kmečkega življenja in Plečnikove cerkve v Bogojini. Zgodbe je objavljal v zborniku Stopinje. Ob desetletnici njegove smrti leta 1999 so izšle tudi v knjigi. Za objavo jih je zbral in uredil Marjan Žerdin. Med naslovi so Spomin na férmo, Plivánušov kočiš Marko, Matjaš pa Miška sta odila vogledi, Husár Ferenc in druge.

Besedilo je pripravil Marko Vugrinec. Njegov zapis hrani arhiv PiŠK Murska Sobota.