Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Giulio Cesare -da BEATIANO

BEATIANO Giulio Cesare -da
Foto: Grb plemiške družine Beatiano (P. Grio)

Galleria fotografica

Nato:
17. stoletje, ?Mondeferto
Morto:
druga polovica 17. st., ?Koper
Professioni e attività:
Lessico:
Biografia

Pisec, heraldik iz Mondeferta, koprski plemič, vitez kraljevega reda krščanskega veličanstva, živel v drugi polovici 17. stoletja. Avtor številnih del o grboslovju, z opisom izvora in pomena grbov najpomembnejših evropskih in beneških rodbin, podanim v temeljnem delu na področju heraldike, z naslovom L’Araldo Veneto, ki je izšel v Benetkah leta 1680.

Glede na pionirsko delo, ki ga je opravil na področju grboslovja, je dokaj nepoznan avtor. Iz maloštevilnih in dragocenih virov izvemo, da je deloval v diplomatski službi na različnih dvorih, zlasti v Italiji, v Benetkah, Brescii, Ferrari, Parmi. Nastopil je skupaj s koprskimi odposlanci v Benetkah leta 1675.

Ireneo della Croce v delu Historia antica e moderna, sacra e profana della citta’ di Trieste (in Venetia 1698) opiše izvor in najvidnejše predstavnike rodbine de Beatiano. Med njimi uvrsti tudi znanca in prijatelja, viteza in komendatorja Giulia Cesarea ter navede besede Kazimirja Freschota, s katerimi je opisal njegovo delo o umetnosti grboslovja:

»Beneška heraldika gospoda viteza de Beatiana, ki izhaja iz rodbine japodskih grofov, izčrpno opredeli vsebino te znanosti. V kratkem bo izdal zajetno in izčrpno razpravo o grbih plemiških družin, s čimer bo potešil vedoželjnost tistih, ki se prvič srečajo s to snovjo«. Nenazadnje je sam Freschot črpal snov iz omenjenih del, zlasti pri opisu beneškega plemstva v delu Pregi della nobilta’ veneta.

Koprska plemiška rodbina de Beatiano je omenjena v beneškem seznamu plemstva iz leta 1431, ko je bil Francesco de Beatiano beneški kancler. Manzuoli (1611) pravi, da je družina izumrla, medtem, ko Cherini-Grio (1998) pravita, da je ta še cvetela okoli 1780.

Opere

Knjižna dela:

La verita’ esaminata, discorso genealogico della nobilissima famiglia Piloni di Belluno, in Venezia 1673.
L’araldo veneto, in Venezia 1673.
La fortezza illustrata, discorso araldico sopra l’armeggio di Brescia, in Brescia 1684.
Il mercurio araldico in Italia, in Venezia 1686.
La corona imperiale, in Ferrara 1689.

Fonti e letteratura

Mazzuchelli, G.: Gli scrittori d’ Italia cioe’ notizie storiche, e critiche intorno alle vite, e agli scritti di letterati italiani, in Brescia 1760, str. 571.

Della Croce, I.: Historia antica e moderna, sacra e profana della citta’ di Trieste…, in Venetia 1698, str. 637-640.

Cherini, A. – P. Grio: Le famiglie di Capodistria: notizie storiche ed araldiche, Trieste 1998, str. 57.

Autore/autrice della voce: Peter Štoka, Knjižnica Koper
Data del primo inserimento: 13. 3. 2019 | Ultima modifica: 14. 1. 2026
Peter Štoka. Giulio Cesare -da BEATIANO. (-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/giulio-cesare-da-beatiano/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 20. 2. 2024

Jakob ALEŠOVEC

Urednik humorističnega lista, najdejavnejši časnikar svojega časa in začetnik vrste žanrov.
Data di inserimento: 16. 2. 2018

Jerolim PURAČ

14. June 1897–maj 1978
Znameniti prekmurski fotograf.
Data di inserimento: 13. 1. 2020

Ciril HORJAK

Je znan slovenski ilustrator in stripar. Že v osnovni šoli sta z bratom Metodom sama risala in pisala revijo Packa od črnila.