Giovanni QUARANTOTTO (QUARANTOTTI)

Študij na graški univerzi je zaključil leta 1905, zatem je bil učitelj v italijanski gimnaziji v Pazinu. V času 1. svetovne vojne je bil interniran v Avstriji do leta 1918 zaradi objavljanja v iredentističnih revijah. Po vrnitvi v Trst je bil sprva ravnatelj Dopolnilne šole (Scuola Complementare), od leta 1928 pa ravnatelj Učiteljišča (Istituto Magistrale). Bil je politično angažiran, sodil je med ustanovitelje fašističnega gibanja. Prve mladostne pesmi je napisal 1901–1903 (lirične pesmi Tentativi, sonete Musiche e fantasmi, Sponde adriatiche, krajši spev Histria), zatem je objavil zbirki Sonetti istriani (1908) inRime dell’attesa e della passione istriana (1919). Od leta 1903 je objavljal svoje pesmi, članke in študije v časopisu Pagine Istriane in bil stalni dopisnik časopisa Il Piccolo in revij Porta orientale, Atti e Memorie della Società istriana di archeologia e storia Patria, Archeolografo Triestino. Številna leta je v arhivih raziskoval gradivo za italijanski narodni preporod v Istri, o čemer je tudi veliko napisal. K temu ga je spodbujal tudi tast Pier Antonio Gambini, osrednja politična figura nacionalnega gibanja v Istri. Preučeval je arhivsko gradivo Carla Combija in Antonija Madonizze, pisal o separatističnem gibanju, ki ga je spodbujala tržaška revija La Favilla, in spremljal politični boj glede priključitve Istre Italiji.
V zakonski zvezi s Fides Histriae Gambini, zadnje potomke ugledne koprske rodbine, se je rodil znani pisatelj Pier Antonio Quarantotti Gambini. Družina Quarantotto je sodila med plemiške družine iz Rovinja, vpisana je v Corpo dei Cittadini ali Nobili di Rovigno (Rovinjsko plemstvo).