Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

QUARANTOTTI GAMBINI, Pier Antonio

QUARANTOTTI GAMBINI Pier Antonio
Foto: Arhiv knjižnice

Foto galerija

Rojen:
23. februar 1910, Pazin (Hrvaška)
Umrl:
22. april 1965, Benetke/Venezia (Italija)
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:

Sin Giovannija Quarantotta, ki si je kasneje priimek spremenil v “Quarantotti”, iz starodavne in ugledne rovinjske rodbine Quarantotto, in Koprčanke Fides Histriae Gambini. Otroštvo in mladost je preživel v Kopru, v predelu Semedela, ki se pogosto pojavlja v njegovih delih. Po končani osnovni šoli in gimnaziji Carlo Combi je diplomiral iz prava v Turinu, kjer je že kot študent pisal za časopis La Stampa. Njegove prve kratke zgodbe, zbrane v knjigi I nostri simili (Naši vrstniki, 1932), so vzbudile zanimanje Eugenija Montaleja. Zanjo je napisal tudi recenzijo, ki je izšla v književni reviji Pegaso. Leta 1937 je pri založbi Treves izšel roman La rosa rossa (Rdeča vrtnica), ki ga je kasneje večkrat preuredil (1947 in 1960). Med vojno se je preselil v Trst, kjer je vodil mestno knjižnico Attilio Hortis. Na koncu vojne pa si je za svoje bivališče izvolil Benetke, kjer je štiri leta vodil Radio Venezia Giulia, močan protijugoslovanski radio (1945–1949). Leta 1947 je izšel drugi roman: L’onda dell’incrociatore (Val križarke), s katerim si je prislužil priznanje kritike in občinstva. Mednarodni sloves je doživel v naslednjih letih, ko so izšla literarna dela: Amor militare (Vojaška ljubezen, 1956), Il cavallo di Tripoli (Konj iz Tripolija) in predvsem La calda vita (Vroče življenje, 1958), morda njegov najbolj ambiciozen roman. V petdesetih in šestdesetih letih se je posvetil tudi esejistiki in novinarstvu: Primavera a Trieste (Pomlad v Trstu, 1951), Sotto il cielo di Russia (Pod ruskim nebom, 1963) in Luce di Trieste (Luč Trsta, 1964) so dela, ki so se uveljavila tudi na tujem. V istem letu, letu njegove smrti, je izšla še pesniška zbirka Racconto d’amore (Ljubezenska pripoved).

Pripovednik in pesnik
Literarni prvenec I nostri simili (Naši vrstniki) iz leta 1932 je recenziral Eugenio Montale. Veliki ligurski pesnik prepozna potencial mladega avtorja, ki pa je na določenih mestih obremenjen z značilnim psihologizmom srednjeevropskega prostora. Prvi roman La rosa rossa (Rdeča vrtnica), ki ga je dokončal leta 1934 in je izšel leta 1937, razkriva, samo dve leti po prvencu, velik slogovni preskok. Roman gradi na različnih, toda povezanih zgodbah, ki so del širšega opisnega načrta. Leta 1947 je izšel L’onda dell’incrociatore (Val križarke), morda njegovo najboljše delo. S tem romanom, ki je bil zelo dobro sprejet tako s strani kritike kot občinstva, si je prislužil nagrado Bagutta (1948). V njem analizira težave treh odraščajočih mladostnikov z značilno psihološko tenkočutnostjo, kar gaje odlikovalo tudi v kasnejših delih: Amor militare (Vojaška ljubezen), Il cavallo di Tripoli (Konj iz Tripolija) in La calda vita (Vroče življenje). Literarno pot sklene s pesniško zbirko Racconto d’amore (Ljubezenska pripoved, 1965), posvečeno prijatelju Umbertu Sabi.

Novinar in esejist
Zapisal se je tudi kot novinar, že kot študent je v zgodnjih tridesetih letih začel pisati za turinsko La Stampo. Številne članke je objavljal v največjih nacionalnih časopisih (Il Messaggero, Il Tempo di Roma, Il Corriere della Sera) in v najbolj prestižnih revijah (Solaria, Pan, Il Ponte).
Njegovi trije najbolj znani eseji so: Primavera a Trieste (Pomlad v Trstu, 1951), Sotto il cielo di Russia (Pod ruskim nebom, 1963) in Luce di Trieste (Luč Trsta, 1964). Prvi spodbuja vstajo ob Titovi okupaciji Trsta spomladi leta 1945. Drugi je dnevnik s potovanja v komunistično deželo Sovjetsko zvezo v času največje napetosti med hladno vojno. Tretji je velika in fascinantna freska političnega, gospodarskega in kulturnega življenja v Trstu v šestdesetih letih, opisana skozi osebne izkušnje pisatelja in njegovih prijateljev, ki tam še živijo ali počasi izginjajo (zlasti Umberto Saba).

Filmska produkcija
Njegova dela so bila prenesena tudi na filmsko platno: Les Régates de San Francisco (1960) v režiji Claude Autant-Lara, ki je uprizoril roman L’onda dell’incrociatore (1947); La calda vita (1964) v režiji Florestana Vancinija, po predlogi istoimenskega romana iz leta 1958, in La rosa rossa (1973) po istoimenskem romanu v režiji Franca Giraldija.

Zanimivosti
Decembra 1998 je bila po njem poimenovana tržaška ljudska knjižnica Quarantotti Gambini.

Proza:
Gli anni ciechi, 1971
La corsa di Falco, 1969
Le redini bianche, 1967
I giochi di Norma, 1964
La calda vita, 1958 (1970)
Il Cavallo Tripoli, 1956
Amor militare, 1955
L’onda dell’incrociatore, 1947 (1962)
Le trincee, 1942
La rosa rossa, 1937
I nostri simili, 1932

Poezija:
Al sole e al vento, 1970
Racconto d’amore, 1965

Esejistika:
Il ritorno del fante (Tutti quei soldati), 2015
Neve a Manhattan, 1998
Il poeta innamorato. Ricordi, 1984
I Nobili di Rovigno e delle altre città istriane, diritti e privilegi, 1968
Luce di Trieste, 1964
Sotto il cielo di Russia, 1963
Primavera a Trieste, Milano 1951

Epistolarij:
Umberto Saba– Pier Antonio Quarantotti Gambini, Il vecchio e il giovane. Carteggio 1930–1957, 1965.

Bagutta, 1948 (Italija)

Pullini, G. Il Romanzo italiano del Dopoguerra. Milano: Schwarz, 1961.
Bàrberi Squarotti, G. La Narrativa italiana del dopoguerra. Bologna: Cappelli, 1965.
Scrittori triestini del Novecento. Trieste: Lint, 1991.
Iannuzzi, G. Sotto il cielo di Trieste. Fortuna critica e bibliografia di Pier Antonio Quarantotti Gambini. Milano: Biblion, 2013.
Picamus, D. Pier Antonio Quarantotti Gambini. Lo scrittore e i suoi editori. Venezia: Marsilio, 2013.

Avtor/-ica gesla: Peter Štoka, Knjižnica Koper
Datum prvega vnosa: 15. 4. 2019 | Zadnja sprememba: 29. 7. 2020
Prijavi napako