Sodelavec Osvobodilne fronte (OF) v Celju Avgust Kovačič, ki je bil med 2. svetovno vojno ubit kot talec, je bil rojen v Žerovincih blizu Ormoža v viničarski družini z osmimi otroki očetu Ivanu in materi Mariji, roj. Šeruga. S šestnajstimi leti se je zaposlil v celjski Cinkarni. Zatem je postal član Združene delavske zveze Jugoslavije oziroma Združenih delavskih sindikatov (Ujedinjeni radnički sindikati – URS) in bil od leta 1935 tudi tovarniški delavski zaupnik. Leta 1923 se je poročil s Pavlo, s katero sta imela hčer Anico in sina Avgusta. Družina je pred vojno prebivala v Zavodni, ki je danes del Celja.
Kot narodno zavedna človeka sta se Avgust in Pavla po okupaciji Jugoslavije leta 1941 pridružila osvobodilnemu gibanju. Za potrebe aktivnega odpora proti nemškemu okupatorju sta zbirala denar, živila in sanitetni material ter pridobivala nove odpornike. Jeseni 1941 se je pri Kovačičevih večkrat zadrževal in prenočil kasnejši narodni heroj Peter Stante – Skala (1914–1980). Po aretaciji aktivista OF, ki je med mučenjem izdal delovanje cinkarniških sodelavcev OF, so nacisti junija 1942 v Cinkarni izvedli racijo, v kateri so priprli tudi Kovačiča. Najprej so ga zaprli v celjski zapori Stari pisker, ga nato odpeljali v mariborske zapore, kjer so ga več dni mučili, zatem pa so ga vrnili v celjski zapor. Tam je bil naposled v skupini dvainšestdesetih talcev ustreljen 23. junija 1942. Kmalu zatem, 4. avgusta, je bila aretirana še Pavla in 10. avgusta odpeljana v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Po vojni se je z otrokoma vrnila v Celje in napisala knjigo Auschwitz – spomini in doživetja v taborišču smrti (1961), v kateri je opisala življenje v taborišču in tragedijo svoje družine. Izvleček njenih spominov je objavljen tudi v knjigi Staneta Terčka Ukradeni otroci (1973).
Njegovo ime je zapisano na granitni spominski ploščici na zidu pri spominski sobi Stari pisker ter na spominski plošči, ki se nahaja na zelenici pred Cinkarno Celje.
Po njem je od leta 1967 poimenovana Kovačičeva ulica na Hudinji v Celju.
Spominska plošča pri spominski sobi Stari pisker (Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu)
Spominska plošča pri Cinkarni Celje (Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu)
Razglas o streljanju talcev 23. junija 1942 v Celju (Museums.si)
Auschwitz – Birkenau = (Oswiecim – Brzezinka): KL koncentracijsko taborišče: zbornik. Maribor: Obzorja, 1982.
Mestna občina Celje. Mestna četrt Hudinja. Celje: samozal., 2023.
Odlok o imenovanju ulic in trgov na območju mesta Celja z dne 1. 6. 1976. Uradni list SRS, 17. 6. 1976, let. 33, št. 16, str. 854–861.
Odlok o poimenovanju ulic na Hudinji z dne 22. 9. 1967. Uradni vestnik okraja Celje, 29. 9. 1967, let. 12, št. 24, str. 2.
Terčak, S. Ukradeni otroci. V Ljubljani: Borec, 1973.
Vurcer, J. Pomniki narodnoosvobodilnega boja 1941–1945 v občini Celje: vodič po spominskih obeležjih. Celje: Muzej revolucije: Občinski sekretariat za družbene dejavnosti občine: Občinski odbor ZZB NOV, 1991.
Arhivski vir:
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Svetinje 1902–1915, fol. 121. Dostopno na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/svetinje/5325/?pg=125
Spletna vira:
Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu. (citirano 18. 9. 2025). Dostopno na naslovu: http://partizanstvo.si/
Avgust Kovačič. Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. (citirano 22. 9. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.sistory.si/ww2/DD8F1162-E885-4BAB-969F-74B89A5411C8 (Zgodovina Slovenije – SIstory)
