Andrej MUNIH

Osnovno šolo je opravljal doma in v Ljubljani, bolezen pa mu je onemogočila nadaljnje šolanje na gimnaziji, zato se je izobraževal sam. Leta 1899 se je zaposlil kot občinski tajnik v Marezigah, kjer je ustanovil hranilnico in posojilnico ter Narodno zvezo za slovenski del Istre. Večkrat je bil govornik na prireditvah, trudil se je dvigovati narodno zavest pri ljudeh.

Andrej Munih je pisal članke, potopise, povesti in črtice za Edinost, pa tudi za Slovenko, Sočo in druge liste. Pisal je pod šiframi: A. M., -n-, -h, velikokrat pa je pisal brez podpisa ali s psevdonimom Slavoljub Podslapinsky. Pisal je tudi priložnostne igre z namenom, da bi izobrazil istrsko ljudstvo. Največji uspeh je požela igra Zvezda spoznanja. Leta 1903 je Andrej Munih zaradi pritiska oblasti zapustil Marezige in se vrnil v rojstni kraj. Postal je podjeten trgovec v Malinitzu na Koroškem in Bohinjski Beli, kjer je pomagal dalmatinskim, bosanskim in črnogorskim delavcem pri gradnji bohinjske in turske železnice. Ko je bila železnica zgrajena, je opustil trgovstvo in odšel v Trst, kjer je postal sourednik časnika Edinost. Leta 1914 je začel izdajanje dnevnika Jugoslavija, ki je spodbujal k združitvi vseh Jugoslovanov. Zaradi vsebine so avstrijske oblasti dnevnik preganjale, izvrševale so neprestane zaplembe. Pred izbruhom prve svetovne vojne je Munih na skrivaj odšel v Benetke, kjer je ruskemu konzulu predložil spomenico o jugoslovanskih zahtevah. Zaradi svojega prepričanja so ga leto kasneje v Gradcu obsodili na zaporno kazen, a je bil po dveh letih pomiloščen. Po vojni je sodeloval v uredništvu mariborskih Straže in Slovenskega gospodarja. Leta 1918 je v Ljubljani začel izhajati dnevnik Jugoslavija, Munih pa je postal njegov sourednik. Andrej Munih je bil tudi prvi blagajnik pri društvu jugoslovanskih novinarjev.