Andrej MAJNIK

Andrej Majnik je bil glasbeno nadarjen otrok. Že pri petnajstih letih je igral orgle v cerkvi, nato pa je vodi pevski zbor Bralnega pevskega društva v Volčah. Leta 1914 je bil vpoklican v avstrijsko vojsko in bil kmalu ujet na ruskem bojišču. V ujetništvu se je pridružil rdeči armadi. V Volče se je vrnil leta 1918; vas je bila povsem porušena. Kljub temu, da se obnova hiš še ni začela, je ob njegovem prihodu že delovalo prosvetno društvo, v okviru katerega je vodil cerkveni in prosvetni zbor ter režiral dramska dela. Za tem je ustanovil in vodil še tamburaški zbor in dijaški orkester tolminskih učiteljiščnikov. Brezplačno je vodil račune vaške mlekarne in knjige Bralnega in pevskega društva.

Leta 1927 je bila razglašena prepoved delovanja slovenskih prosvetnih društev. V Volčah so fašistične oblasti prepovedale lokalno društvo ter zaplenile klavir, nekaj glasbil in knjig. Kljub prepovedi je Majnik na skrivaj vodil vaške zbore ter z njimi nastopal in širil protifašistično miselnost v Slovenski Benečiji in oddaljenih krajih. V okviru protifašistične organizacije TIGR je bil desna roka brata Toneta Majnika, ki je bil član izvršnega odbora organizacije. Andrej Majnik se je povezal z Osvobodilno fronto ter bil prvi predsednik vaškega odbora. Italijanske oblasti so ga opazovale, pogosto so v njegovi hiši izvedli nenapovedane policijske preiskave. Po kapitulaciji Italije leta 1943 so Volčani našli odvzet klavir ter ga pripeljali nazaj v Volče. Od takrat je Majnik vodil mladinski in tamburaški zbor, režiral dramske igre, bil pa je tudi glavni pobudnik za izgradnjo velike vaške dvorane, kjer so kasneje potekale različne kulturne prireditve.