Andrej Foramiti, doktor svetega pisma in prava je bil leta 1737 s strani čedadskega kapitelja imenovan za arhidiakona v Tolminu. Tam je ostal vse do leta 1752. Že kmalu po začetku službovanja je prišel v spor s tolminskim grofom Jakobom Coroninijem. Ta se je proti Foramitiju boril več let, a zaman pošiljal pritožbe v Gradec, saj je imel Foramiti tam svoje zagovornike. Andrej Foramiti ni hotel, da bi bili duhovniki podložni grofu, nad duhovniki si je lastil tudi popolno pravico. Leta 1743, ko je Foramiti uvedel novo cerkveno desetino, se mu je uprl takratni župnik na Kneži (Štefan Golja). To tolminskemu arhidiakonu ni bilo po godu, zato je proti njemu nemudoma uvedel preiskavo, ga suspendiral in mu izrekel sodbo, s katero so mu zaplenili celotno premoženje. Dunajska nunciatura je kasneje sodbo ovrgla in odločila, da je župnik Štefan Golja nedolžen in da mu mora Foramiti vrniti vse zaplenjene predmete.
Literarno je Foramiti upodobljen v Pregljevih knjigah Tlačani ter Štefan Golja in njegovi.
Primorski slovenski biografski leksikon, 5. snopič, Gorica 1978
S.Rutar: Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Bolec in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim opisom, Gorica 1972