Vlado PETERŠIČ

Rodil se je kot prvorojenec v družini s petimi otroki. Do vojne je končal štiri razrede ptujske gimnazije. Med nemško okupacijo šolanja ni nadaljeval in se je zaposlil kot pomožni delavec pri telefonski sekciji ptujske pošte.

Poleti 1944 se je pridružil partizanom na Ptujskem polju, kjer je bil kurir in kasneje mladinski aktivist. Od februarja 1945 je bil sekretar mladinske organizacije za ptujski okraj, po vojni, v letu 1946 pa tudi mladinski komandant mladinskih delovnih brigad. Hkrati je šolanje nadaljeval in maturiral na I. gimnaziji v Mariboru. Eno leto je študiral na univerzi v Sovjetski zvezi.

V novembru 1948 so ga zaradi nepremišljene izjave, ki jo je izrekel v družbi študentov, označili za informbirojevca, kar je usodno vplivalo na njegovo nadaljnjo življenjsko pot. Pred aretacijo mu je uspelo pobegniti na Madžarsko. Kot povračilni ukrep je takratna oblast aretirala in zaprla njegovega očeta in sestro.

Na Madžarskem je postal urednik in napovedovalec oddaj budimpeštanskega radia. Nastopal je proti nasilju takratnega jugoslovanskega režima, zato je napovedoval v slovenščini, predvsem pa je želel s tem pomagati očetu in drugim žrtvam.

Kasneje je opustil politiko ter si pridobil diplomo profesorja nemščine in ruščine. Poučeval je na eni izmed gimnazij v Budimpešti. Leta 1964 je doktoriral iz zgodovine nemške literature in sedem let poučeval na Univerzi v Budimpešti.

Na povabilo takratnih jugoslovanskih oblasti se je leta 1967 vrnil v domovino in se zaposlil na mariborski pedagoški akademiji kot profesor zgodovine nemške literature, a je zaradi vpliva takratnega režima že po štirinajstih dneh ostal brez službe. Še isto jesen pa je kot profesor nemščine in ruščine poučeval na mariborskem učiteljišču, a tudi to ni trajalo dolgo. Kasneje se je ustalil kot profesor na mariborski gostinski šoli.

Uveljavil se je predvsem kot prevajalec iz madžarskega jezika, pisal je tudi prozo in objavil nekaj pesmi. Leta 1964 je v Budimpešti pri založbi Magvetö izdal roman Brazgotina v madžarskem jeziku. V slovenskem jeziku pa je roman izšel leta 1969 pri mariborski Založbi Obzorja. Svoj drugi roman pod naslovom Pokvarjenka pa je izdal leta 1995 pri Prešernovi družbi.