Vlado NUNČIČ

Že v otroštvu je ob zvenenju orgel v vaški cerkvi začutil močno notranjo potrebo po ustvarjanju glasbe. Med šolanjem v Mariboru, kjer je obiskoval Srednjo lesarsko šolo (1979–1983), se je učil klavir ter obiskoval orglarski tečaj pri Tonetu Potočniku. Po zaključeni srednji šoli se je izobraževal za izdelovalca glasbil v priznani orglarski delavnici Hubert Sandtner v Nemčiji (1986–1989), kjer se je izučil izdelovanja orgel. Ob tem se je strokovno izpopolnjeval še v Ludwigsburgu, enem najpomembnejših središč za glasbilarske poklice, ter v Dillingenu in Überlingenu.

Po vrnitvi v Slovenijo se je leta 1989 zaposlil kot učitelj praktičnega pouka na Srednji lesarski šoli v Kočevju. Vzporedno je na Filozofski fakulteti v Mariboru študiral geografijo in tehnično vzgojo. Pri pouku obdelave lesa je uvedel možnost izdelovanja glasbil, pri čemer so dijaki pod njegovim mentorstvom izdelali miniaturne orgle – pozitiv. Nekateri pa so si za zaključni izdelek izbrali izdelavo kitare, citer, violine in se usmerili v izdelovanje godal. 

V obdobju najintenzivnejšega ustvarjalnega delovanja (1992–2017) je Vlado Nunčič izdelal vrsto izjemnih unikatnih lajn z intonacijo, prilagojeno slovenskemu melosu. Lajne so bile poslikane s slovenskimi etnološkimi motivi, ki jih je ustvaril slikar Marjan Gabrilo iz Mengša. Ker lajna v Sloveniji ne velja za avtentično ljudsko glasbilo, je Nunčič edini izdelovalec tega instrumenta pri nas. Namesto serijske proizvodnje se zavestno posveča ustvarjanju unikatov. Ustvaril je tudi dva tipa manjših orgel: orgelski pozitiv s prepoznavno obliko in zvokom ter portativ. Posebno mesto v njegovem delu ima rekonstrukcija srednjeveškega glasbila oprekelj (leta 2000), ki je upodobljen na gotskih freskah slovenskih cerkva, zato ga imenujemo slovenski srednjeveški oprekelj. Pri njegovi rekonstrukciji je sodeloval s strokovnjakom za srednjeveška glasbila Janezom Jocifom ter z uglednim nemškim izdelovalcem glasbil Winfriedom Goergom iz Freisinga, od katerega je prejel posebno pohvalo.

Med letoma 2014 in 2017 se je na Univerzi v Münchnu ter v Muzeju zvočnih eksperimentov v avstrijskem Gmündu poglabljal v raziskovanje zakonitosti in učinkov delovanja zvoka na človeka. Na tej osnovi je razvil in izdelal različne tipe terapevtskih zvočil, med njimi monokorde (samostojni monokord, zvočno ležišče in zvočni stol) ter različne piščali.

V zadnjih letih so njegovo delo obogatile izkušnje v osnovnošolskem izobraževanju, kjer je v pouk vnašal meditativno zvočno-glasbeno podlago z lastnimi glasbili in zvočili. Pri tem so se pokazali izjemno pozitivni učinki na učence – večja umirjenost, boljša koncentracija, večje sodelovanje ter navdušenje nad učnim procesom.

Izdelovanje glasbil danes ohranja kot vzporedno ustvarjalno dejavnost, ki mu omogoča raziskovalno in eksperimentalno igro z lesom, zvokom in glasbo. Navdihujejo ga narava, njeni prvinski zvoki, življenje v vseh oblikah ter duhovna dimenzija obstoja, ki izhaja iz univerzalnih kozmičnih zakonitosti. Raziskuje tudi zvočnost slovenskih pokrajin in povezanost slovenskega jezika z melodijo govorov, narečij ter ljudskih pesmi.

S svojimi unikatnimi glasbili sodeluje na različnih dogodkih z glasbenimi nastopi, delavnicami in predavanji, ki vključujejo glasbene ponazoritve ali izdelavo glasbil. Njegov pogled na življenje temelji na izkustvenem spoznavanju sveta, čudenju lepoti stvarstva ter spoštovanju Svetega v vidni in nevidni razsežnosti bivanja, od koder izhaja njegov ustvarjalni zanos. Svoje poslanstvo vidi v ustvarjanju po lastnem navdihu, širjenju zavesti ter predajanju zvočno-glasbenih doživetij, ki bogatijo in lepšajo življenje.