Részletes keresés
hu
en hu it sl

Ladislav KIAUTA

Portret - Ladislav KIAUTA
URN NBN SI IMG-AABDLBZA - Vir: dlib.si

Foto galéria

Született:
20. June 1914, Tržič
Elhunyt:
6. June 1990, Ljubljana
Álnév:
Evstahij Čok
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je opravil v Kranju, maturiral na 1. državni realni gimnaziji v Ljubljani leta 1932. V tem letu je bil že vključen v levo usmerjene kroge, prijateljeval z družino Kardelj. Sodeloval je pri ureditvi ilegalne tiskarne, kjer so tiskali revije Komunistične partije. Zaradi te dejavnosti je bil tudi prvič obsojen na zaporno kazen. V predvojnem obdobju je objavljal pesmi, bil pisec člankov, dopisnik, urednik, izdajatelj različnih časopisov in revij. Bil je soustanovitelj Umetniškega kluba, ki je prirejal literarne večere po različnih slovenskih mestih.

Z začetkom okupacije se je v Ljubljani pridružil organizaciji OF, konec leta 1942 je bil aretiran in zaprt s strani okupacijskih sil. Sredi leta 1943 je prebegnil na Dolenjsko med partizane, kjer se je pridružil kulturni skupini. Na začetku leta 1944 je postal načelnik propagandnega oddelka Bračičeve brigade. Kasneje postane vodja celotne propagande 14. divizije, urejal je glasili Glas svobode in Slovenski poročevalec ter bil vojni dopisnik iz Dolenjske, Štajerske in Beograda. Po vojni je nadaljeval z urednikovanjem in novinarstvom. Z nekaterimi svojimi duhovitimi in kritičnimi zapiski in izjavami se je zameril takratnemu režimu. V času informbiroja je bil tako (med prvimi) interniran na Goli otok. Po vrnitvi je še nekaj časa poskušal z novinarstvom. Delal je na Radiu Koper, bil pisec strokovnih člankov za Delo in varnost, Priroda, človek in zdravje itd. Še vedno pa ga je spremljala senca internacije, zato je prestopil med samostojne pisatelje. Kot član zgodovinskega društva za Slovenijo je pisal o medvojnih partizanskih dogodkih.

Művek

Dogodivščine črnobelega muca, 1963

Na črti osemnajste, 1969

Zbadljivke in šaljivke Evstahija Čoka, 1972

Zaklenjena samota, 1975

Kitüntetések

Kajuhova nagrada (1969)

Vstaja slovenskega naroda (1970)

Plaketa 18. divizije (1984)

Spominska listina za požrtvovalno in uspešno novinarsko propagandno delo (1985)

Zlato odličje Toneta Tomšiča (1986)

Forrás és szakirodalom

Stanislav, J. Moja dedek in stric na razpotju. V spomina na Ladislava Kiauto. Borec: revija za zgodovino, antropologijo in književnost, 2012, 64, št. 690-693, str. 41-70

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 463

 

 

A bejegyzés szerzője: Nejc Perko, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič
Az első bevitel dátuma: 16. 9. 2022 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Nejc Perko. Ladislav KIAUTA. (1914-1990). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/ladislav-kiauta/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 1. 3. 2017

László HADROVICS

Oče Elek Hadrovics je bil matičar v Lendavi, mama Berta Kolonics je bila hrvaškega rodu. Osnovno šolo je končal v Lendavi. Po koncu prve svetovne v...
A bevitel dátuma: 16. 1. 2012

Nace SIMONČIČ

Kot lutkovni umetnik, ki je deloval na odru, radiu in televiziji, je polepšal marsikatero otroštvo.
A bevitel dátuma: 30. 1. 2014

Giuseppe ACCURTI

11. August 1824–11. September 1907
Šolal se je v Karlovcu, Benetkah in v Semenišču v Senju.Zanimal se je za glasbo, slikarstvo (študiral je v Beneški Akademiji za likovno umetnost) i...