KRAMBERGER, Darja

Darja Kramberger se je rodila v učiteljsko, kulturno močno in družbeno-kritično družino. Mama Milica S. Ostrovška je bila pisateljica, publicistka, pedagoška delavka in skrbna kronistka dogodkov med drugo svetovno vojno, oče Josip Ostrovška je bil profesor glasbe. V začetku druge svetovne vojne je bila z družino izgnana v Srbijo, po osvoboditvi pa je s kratkimi prekinitvami ves čas živela v Mariboru. Ob literaturi, bibliotekarstvu in rodnem mestu, ki jo najbolj determinirajo, je tesno povezana tudi s Primorsko, z glasbo in gledališčem.
Poklicno se je zapisala slavistiki in pedagoškemu delu, kasneje pa je postala snovalka mariborskega splošnega knjižničarstva in oseba, ki je postavljala trdne temelje Mariborski knjižnici, mladinskemu knjižničarstvu, reviji Otrok in knjiga, umetnosti pripovedovanja, razstavni dejavnosti in vsemu, kar je povezano s sodobno knjižnico, kakovostno knjigo in s skrbjo za bralce.
Njena bibliotekarska pot se je začela v mariborski Mestni knjižnici, kjer je 1. septembra 1970 prevzela delo vodje pionirskega oddelka. Povsem so jo prevzeli mladinska književnost, mladi bralci in bibliopedagoška dejavnost. Strokovno se je izpopolnjevala v ljubljanski Pionirski knjižnici in münchenski Internationale Jugendbibliothek. Kmalu je prevzela Službo za mlade bralce ter jo domišljeno in vizionarsko umestila v poslanstvo Mariborske knjižnice.
Bila je soustanoviteljica revije Otrok in knjiga ter med leti 1971 in 1984 tudi njena prva urednica. V tem obdobju je poskrbela za njeno široko strokovno afirmacijo, za kar je prejela nagrado Bevkov kipec. Intenzivno je sodelovala pri prireditvah in organizaciji Festivala Kurirček, kasnejšega festivala Otrok in umetnost. Vseskozi je bila promotorka kakovostne mladinske književnosti, ustvarjalno je sodelovala v odborih gibanja Bralne značke Slovenija in njene mariborske Prežihove bralne značke.
V obdobju med 1980 in 1990 je bila ravnateljica Mariborske knjižnice, v tem času je postavila njene trdne temelje in nenehno skrbela za njeno strokovno rast. Odlično je sodelovala v povezovanju knjižnice s kulturnimi institucijami v mestu in z občino, svoje aktivnosti je prenesla tudi v tesne vezi na področju splošnega in mladinskega knjižničarstva v Sloveniji in po Evropi. Uvajala je nove vsebinske koncepte, sodelovala je pri odločitvi mariborske bibliotekarske stroke o enoviti in profesionalni mreži knjižnic na celotnem območju Maribora.
Darjo Kramberger kot nemirno razmišljevalko in večno iskalko napredka opredeljuje bogato publicistično delo. Bibliografija njenih strokovnih člankov, prevodov in recenzij obsega preko sto enot. Svoje strokovno delo je vedno zavzeto povezovala s pedagoškim; predavala je na seminarjih za knjižničarje, poučevala predmet Knjižničarstvo in knjigarstvo na Srednji šoli pedagoške in kulturne usmeritve Maribor, ustanovila je aktiv šolskih knjižničarjev v Mariboru in na strokovnih posvetovanjih sodelovala z referati. Bila je odlična mentorica, kritična motivatorka s pronicljivimi zamislimi, načrti in projekti, ki jih je zavzeto sama tudi izvajala, nadgrajevala in vrednotila za izboljšave. S knjižnico je ostala povezana tudi po upokojitvi. Leta 1992 je z njenimi spodbudami in usmeritvami zaživel Knjižnični cikel z dejavnostmi za starejše odrasle, sodelovala pa je tudi pri njenih različnih dogodkih in jubilejnih publikacijah.