FLORJANČIČ, Dušan

Prof. dr. Dušan Florjančič, diplomiran inženir strojništva, je osnovno šolo končal v Ljubljani leta 1933. Od leta 1933 dalje je obiskoval gimnazijo na Vegovi (šolanje je bilo zaradi okupacije prekinjeno). Družina je marca 1941 pred nemško okupacijo pobegnila v Sarajevo. Še istega leta so se vrnili v Ljubljano, ki pa je bila takrat okupirana s strani Italijanov. Od avgusta 1942 do avgusta 1944 je bil sodelavec Osvobodilne fronte. Bil je aretiran, poslan v zapor in na prisilno delo (od septembra 1944 do maja 1945). Maja 1945 je bil vpoklican v jugoslovansko vojsko, sledila je demobilizacija in leta 1945 je lahko nadaljeval s šolanjem na gimnaziji. Kot odličnjak je maturiral leta 1946. Bil je eden izmed treh najboljših dijakov, zato so mu na Ministru za kulturo in šolstvo (dr. Kozak) ponudili študij v tujini. Njegov predlog je bil študij aerodinamike na Švicarski državni tehniški visoki šoli v Zürichu (nemško Eidgenössische Technische Hochschule Zürich ali krajše ETH Zürich). Ministrstvo se je strinjalo pod pogojem, da vse potrebne formalnosti za vpis uredi sam. V primeru neuspeha pa bi s študijem v tujini moral nadaljevati v Sovjetski zvezi.
Vpis na ETH mu je uspel in tako je odšel v Švico. Pred študijem na ETH je marca 1947 uspešno opravil še del švicarske mature in aprila 1947 začel z rednim študijem na strojnem oddelku ETH (po uspešno opravljenem vstopnem izpitu iz predmetov, predavanih v prvem semestru). Študij je uspešno zaključil konec novembra leta 1950 z zelo visoko povprečno oceno in postal diplomirani strojni inženir. Ko se je januarja 1951 želel zahvaliti za podporo pri študiju in se posloviti od mentorja dr. Acereta z namenom, da se vrne v domovino, mu je dr. Acere ponudil znanstveno-raziskovalno delo na njegovem ETH Inštitutu za aerodinamiko. Z delom je začel že naslednji dan. Pri delu v tujini mu je zelo pomagalo dobro znanje jezikov (angleščina, nemščina, francoščina, ruščina, srbščina, hrvaščina). Leta 1970 je bil promoviran kot doktor znanosti. V doktorskem delu se je ukvarjal s kavitacijo v hidravličnih strojih. Po delu na inštitutu ter letu dni dela v raziskovalnem oddelku Luwa se je zaposlil pri podjetju Sulzer (1953). Opravil je tudi tečaje iz korporativnega upravljanja in managementa. V podjetju Sulzer se je ukvarjal z jedrskimi črpalkami in se uveljavil kot strokovnjak za turbinske stroje. Napredoval je od mesta vodje raziskovalnega oddelka do namestnika glavnega direktorja in se leta 1989 upokojil. Na ETH v Švici je redno predaval na področju konstrukcijskih elementov hidravličnih turbostrojev (1988-1994). Po upokojitvi je na povabilo predaval tudi na Univerzi v Ljubljani kot redni profesor za področje turbostrojev (1989-1998). Predaval je tudi na univerzah v Braziliji, Venezueli in Rusiji. Kot predavatelj pa je sodeloval tudi na internih simpozijih ter na različnih tehničnih izobraževanjih po svetu (Nemčija, Nizozemska, Švedska, Anglija, ZDA, Poljska, Indija, Tunizija, Iran, Rusija, Švica, Slovenija, Malezija). Dvakrat je bil imenovan v mednarodni skupini ekspertov, ki sta se ukvarjali s tehničnimi priporočili za jedrske centrale.
Član Alpskega letalskega centra v Lescah je že od leta 1967. Bil je eden od pobudnikov izgradnje jadralnih letal v podjetju ELAN. Aktivno je sodeloval je tudi pri nepolitični zdomski fundaciji Slovencev v Švici (1973-1991) imenovani Pro kultura Slovenica. Ta organizacija je skrbela za posredovanje slovenske kulture rojakom v Švici ter za finančno podporo šolanju dijakov slovenskega porekla na gimnaziji v Celovcu.

Zapis je bil pripravljen v sodelovanju s prof. dr. Dušanom Florjančičem, december 2018