Herbert SCHÖPPL

Njegov oče je bil gospodarstvenik in pravnik Anton Schöppl, mati pa Helena, rojena Kosler. Njegov rod po očetovi strani izhaja iz Dunaja, kjer je njegov ded pel pri Dunajskih slavčkih in je s pomočjo dvora tudi doštudiral, po končanem študiju pa je odšel v Ljubljano, kjer je bil v službi štirideset let. Rod po materini strani pa izvira iz vasi Koče na Kočevskem, od koder je odšel njegov ded v svet krošnjarit, sčasoma pa je obogatel in kupil nekaj grajskih stavb na Kranjskem, med njimi Cekinov grad v Ljubljani, Ortnek na Kočevskem in Vrhovo pri Šentjerneju na Dolenjskem, ki je postal last njegove matere.

Realno gimnazijo je Herbert Schöppl obiskoval v Ljubljani, nato pa je študiral gozdarstvo na Dunaju, kjer je študij zaključil leta 1914. Osem let je bil okrajni referent za gozdarstvo v Novem mestu, kasneje pa oskrbnik gozdov pri baronu Koscheku na Planini pri Sevnici. Kot gozdarski inženir je delal enaindvajset let, leta 1938 pa je bil invalidsko upokojen, zaradi hudih opeklin, ki jih je dobil pri pripravah na pogozdovanje v svojih gozdovih v Žerjavinu pri Šentjerneju.

Leta 1923 se je poročil z Vlasto Rudež s sosednjega Gracarjevega turna in po njeni smrti leta 1969 grad podedoval. Grad je bil med vojno požgan, z njim pa je bila uničena bogata knjižnica, ki jo je ustvaril ženin ded, politik in mecen Karel Rudež, ki ga je na Gracarjevem turnu večkrat obiskal pisatelj Janez Trdina.

Herbert je bil med ljudmi v okolici Šentjerneja priljubljen in zaradi poznavanja tamkajšnjih gozdov zelo cenjen. Svoj čas je bil poznan kot zadnji slovenski graščak. Po vojni je v gradu uredil Trdinovo sobo, grad pa tudi s pomočjo Zavoda za spomeniško varstvo delno obnovil. Za njim sta grad podedovali hčerki Vita in Neda. Zadnja leta je Herbert Schoeppl preživljal v domu upokojencev na Taboru v Ljubljani.